| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje terjatev in kreditnih tveganj v skupini podjetij BSH Hišni Aparati
Milanka Đukić, 2018, magistrsko delo

Opis: Obstoj podjetja je pogojen z njegovo finančno stabilnostjo. Eden izmed pogojev za zagotavljanje stabilnosti je vsekakor ustrezno upravljanje s terjatvami. Kako bo podjetje upravljalo s terjatvami – bodisi terjatvami do kupcev bodisi do dobaviteljev – je odvisno od tega, kako jasno opredeljeno kreditno politiko in vizijo ima. Tu imajo pomembno vlogo managerji, predvsem v finančnem managementu. Ti pridobijo in ustrezno interpretirajo vse podatke, ki so koristni za poslovanje oziroma razvoj podjetja. Za učinkovito obvladovanje terjatev do kupcev je za podjetja zelo pomembno, da poznajo kupca ali pridobijo informacije o njem. To pomeni, da morajo poznati njegovo boniteto, pretekle izkušnje s poslovanjem (lahko tudi izkušnje drugih podjetij) ter njegove poslovne navade. Le na podlagi teh ugotovitev lahko podjetja izdelajo ustrezno kreditno politiko. V magistrskem delu bomo širše raziskali pojem kreditnih tveganj, katerih del so terjatve do kupcev. Prikazali bomo vrste kreditnih politik oziroma kako se podjetja soočajo s kreditnim tveganjem ter kako se pred njim zavarujejo. Delo temelji na konkretnem primeru upravljanja terjatev do kupcev in kreditnih tveganj v koncernu BSH. Predmet raziskave je presoja upravljanja terjatev do kupcev na primeru podjetij BSH v Sloveniji, Romuniji in Nemčiji.
Ključne besede: Kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje terjatev, instrumenti zavarovanja, podjetja, terjatve do kupcev
Objavljeno v DKUM: 09.03.2018; Ogledov: 882; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Dogovor o finančnem zavarovanju v luči stvarno pravnih zavarovanj
Miha Šlamberger, 2016, doktorska disertacija

Opis: Direktiva o finančnih zavarovanjih (Direktiva 2002/47/ES) je bila sprejeta z namenom povečanja učinkovitosti zavarovanj na finančnih trgih in posledično povečanja likvidnosti finančnih zavarovanj. Evropska komisija je sledila cilju odstranitve omejitev za učinkovito uporabo dogovorov o finančnih zavarovanjih, tako da je omejila formalnosti pri ustanavljanju in izvrševanju finančnih zavarovanj, podprla zaščito dogovorov o finančnih zavarovanjih pred posledicami pravil insolvenčnih postopkov, dovolila uporabo finančnega zavarovanja kakor, da bi bil prejemnik njihov lastnik, in priznala veljavo strukturi popolnega prenosa pravice v dogovoru o finančnem zavarovanju in dogovora o izravnavi. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih, ki je implementiral nekaj prilagoditev obstoječih oblik stvarnopravnih zavarovanj z ustanovitvijo zastavne pravice na finančnih instrumentih ali prenosom finančnih instrumentov v zavarovanje. Kot finančna zavarovanja se tako lahko uporabijo finančni instrumenti, gotovina ali bančno posojilo, pogodbe oz. dogovori o finančnem zavarovanju, pa se lahko sklepajo le med določenimi pravnimi osebami. Namen disertacije je ugotoviti kakšen je položaj dolžnika zaradi posebnih pravil in ali se njegov položaj poslabšuje. Posebna pravila se nanašajo na spremembe v obličnostnih zahtevah ob sklepanju dogovora o finančnem zavarovanju (odprava administrativnih ovir), možnostih posebnih dogovorov o uporabi predmeta zavarovanja, prilastitvi in neto izravnavi v primeru nastopa pogoja izvršitve. Posebno pozornost pa namenjam postopkom unovčitve zavarovanj, saj je direktiva sledila ideji pospešitve neformaliziranih postopkov izvensodnega unovčevanja. Po natančni analizi zakonske ureditve, primerjalnopravnem pregledu ureditev v Avstriji, Nemčiji in Združenem kraljestvu ter analizi obstoječe sodne prakse zaključujem, da se položaj dolžnika zaradi možnosti posebnih dogovorov ni bistveno poslabšal, saj posebni dogovori brez pristanka dajalca zavarovanja niso mogoči. Zgolj podreditev dogovora pod pravila o finančnih zavarovanjih ne zadošča za aplikacijo vseh posebnosti, s čimer ima dajalec zavarovanja vselej možnost vplivati in predvideti svoj položaj ob zadlosti terjatve. Obstoječa pozitivnopravna ureditev sicer zadostno ureja položaj dolžnika, bilo pa bi smiselno v prihodnje natančneje določiti dopustne metode oz. načine vrednotenja finančnih zavarovanj, da bi se odpravili dvomi o morebitni kršitvi prepovedi komisoričnega dogovora, in bi se prilagodile tehnike vodenja nematerializiranih vrednostnih papirjev možnostim posebnih dogovorov o finančnih zavarovanjih.
Ključne besede: finančna zavarovanja, finančni instrumenti, pravica uporabe, prisvojitev, dogovor o neto izravnavi, izvensodna prodaja
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1736; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

3.
RAČUNOVODSKA PODPORA MANAGEMENTU PRI ZAGOTAVLJANJU LIKVIDNOSTI V PODJETJU X
Sanja Brunčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo podrobneje predstavili pojem likvidnosti. Likvidnost je sposobnost preoblikovanja nedenarnega premoženja v denarna likvidna sredstva, pomembno pri izračunih je čas, ki je potreben za preoblikovanje in možnost, da se nedenarna sredstva preoblikujejo čim bližje njihovi iztržljivi vrednosti. Likvidnostno tveganje predstavlja možnost pomanjkanja denarnih sredstev za poplačilo zapadlih obveznosti. Predstavili smo tudi kazalnike za merjenje likvidnosti ter instrumente za zavarovanje, saj ti zmanjšujejo poslovno tveganje tako v tujini kot doma. Podrobneje smo proučili bančno garancijo, dokumentarni akreditiv, menico in izvršnico. V tretjem poglavju diplomskega seminarja smo proučili računovodske informacije za zagotavljanje likvidnosti, ki jih oblikuje računovodstvo in se uporabljajo pri poslovnih odločitvah. Poslovodje, ki pridobivajo informacije z zbiranjem ali opazovanjem, potrebujejo ustrezno poslovodno znanje in sposobnost za končno presojo o poslovnem odločanju. Končni rezultati spremljanja računovodskega poslovanja podjetja so računovodski izkazi, ti pa so predvsem namenjeni zunanjim uporabnikom, ki nimajo dostopa do podrobnejših podatkov o poslovanju podjetja. Podrobneje bomo predstavili bilanco stanja, izkaz poslovnega izida in izkaz denarnih tokov. Cilj našega diplomskega seminarja je ob proučevanju teorije tudi proučitev praktičnega dela na primeru podjetja X. Izbrali smo veliko podjetje, kjer imajo obsežni plačilni promet, kar pomeni da potrebujejo na poslovnem področju veliko zavarovanj zaradi tveganj. Analizirali smo likvidnost v podjetju X, kjer koeficienti likvidnosti kažejo na dobro plačilno sposobnost družbe, ki se je v letu 2014 precej povečala glede na predhodno leto, kar kažejo še ugodnejši koeficienti likvidnosti. Predstavili smo tudi kako se podjetje X zavaruje z instrumenti, na domačem trgu družba obvladuje preko zavarovanja z menicami in avansnimi plačili, na tujem trgu pa z bančnimi garancijami, akreditivi in avansnimi plačili.
Ključne besede: računovodske informacije, likvidnost, kazalniki, instrumenti zavarovanja.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2016; Ogledov: 828; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (991,83 KB)

4.
INSTRUMENTI ZAVAROVANJA TERJATEV IN PROCES IZTERJAVE ZAPADLIH TERJATEV
Klara Slemenik, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačilna disciplina je vse od pojava finančne in gospodarske krize velik problem slovenskega gospodarstva, saj veliko podjetnikov obravnava plačilno nedisciplino kot povsem običajen pojav na trgu. Podjetja se lahko zaradi neporavnanih terjatev znajdejo v težavah z likvidnostjo in s tem posledično sami postanejo dolžniki, kar lahko sproži domino učinek. Zato je za uspešno poslovanje podjetja pomembno, da dobro upravlja s svojimi terjatvami. Pomembno je tudi, da se podjetniki pred sklepanjem poslov seznanijo tudi z morebitnim tveganjem in z vsemi instrumenti zavarovanja, s katerimi lahko to tveganje obvladujejo. V kolikor podjetja nimajo kvalificiranega kadra ali iz morebitnih drugih razlogov njihovo upravljanje s terjatvami ni učinkovito, lahko pomoč poiščejo pri eni izmed mnogih organizacij, katerih dejavnost je izterjava dolgov. V diplomskem delu bom predstavila vse možne instrumente zavarovanja terjatev in proces izterjave. Na primeru obravnavanega podjetja bom raziskala, kako upravljajo s terjatvami in kako plačilna nedisciplina vpliva na poslovanje podjetja. Po analizi pridobljenih podatkov bom podala morebitne predloge za izboljšanje.
Ključne besede: plačilna nedisciplina, terjatve, upravljanje s terjatvami, instrumenti zavarovanja, izterjava dolgov
Objavljeno v DKUM: 07.11.2016; Ogledov: 1011; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

5.
Možnosti obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev na primeru treh slovenskih podjetij
Petra Skitek, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi je obravnavana tema obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev. Gre za raziskavo možnosti obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, ki so predvidene v teoriji v fazah nastanka, spremljanja, poplačila in izterjave navedenih terjatev. Ravno tako so opisane teoretične možnosti za zavarovanje takšnih terjatev, vzroki za zapadle in neizterjane terjatve ter možnosti preprečitve nastanka spornih terjatev. V drugem delu so opisani načini obvladovanja kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev, ki jih v praksi uporabljajo tri slovenska podjetja. Predstavljeni so postopki obvladovanja navedenih terjatev v fazah nastajanja, spremljanja, poplačila in izterjave oziroma odprave v proučevanih podjetjih. Opisani so vplivi panoge na postopke obvladovanja v podjetjih ter vzroki, ki po njihovem mnenju vplivajo na uspešno obvladovanje kratkoročnih poslovnih terjatev do kupcev. Primeri treh proučevanih podjetij enako obvladujejo svoje kratkoročne poslovne terjatve, kar je trditev naloge. Preverjana je s podatki, ali se delež navedenih terjatev v bilanci stanja v zadnjih treh poslovnih letih zmanjšuje, nato s koeficientom komercialnega terjatveno obveznostnega razmerja ter koeficientom dnevne trajnosti kreditirane prodaje.
Ključne besede: Računovodski izkazi, kratkoročne poslovne terjatve, kratkoročne poslovne terjatve do kupcev, instrumenti zavarovanja terjatev, sporne terjatve.
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 833; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (899,56 KB)

6.
Primerjalna presoja izterjave terjatev v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji
Anja Šenveter, 2016, diplomsko delo

Opis: Z izterjavo terjatev se srečujejo podjetja v vseh državah, saj je plačilna nedisciplina naraščala vse od pojava gospodarske krize pa do leta 2013, ko se je stanje začelo zelo počasi izboljševati. Da bi se podjetja izognila potrebi po izterjevanju neplačanih terjatev, imajo na voljo kar nekaj instrumentov. Kot prvo, naj preverijo svojega poslovnega partnerja in naročijo njegovo bonitetno oceno, kot drugo pa naj svoje terjatve primerno zavarujejo. Če bi se vse dosledno izvajalo, bi plačilno nedisciplino lahko skoraj povsem izkoreninili. Ko se primer nepravočasno poplačanih terjatev vseeno pojavi, je potrebno ukrepati čim prej, zato mora podjetje redno spremljati svoje terjatve in ob pojavu zamude nemudoma ukrepati. Tudi pri izterjavi zapadlih terjatev imajo podjetja veliko različnih možnosti. Vse se uporabljajo v vseh treh raziskovanih državah, razlika pa je pri hitrosti ukrepanja ob pojavu neplačane zapadle terjatve in seveda tudi v miselnosti podjetnikov. Naše severne sosede veliko dajo na svoje dobro ime, zato do nepravočasnega poravnanja obveznosti ne pride brez razloga, kot je v Sloveniji to skoraj že vsakodnevna praksa.
Ključne besede: načini izterjave terjatev, plačilna nedisciplina, instrumenti zavarovanja plačil, plačilna nedisciplina v Evropi.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2016; Ogledov: 790; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
Obvladovanje kreditnega tveganja v majhnem podjetju X
Tatjana Pešti, 2016, diplomsko delo

Opis: Plačilna nedisciplina je v Sloveniji že dalj časa zelo razširjena. To potrjujejo tudi zadnji podatki, ki jih je objavil AJPES (2016), kjer lahko vidimo, da je bilo v mesecu marcu 2016 v Sloveniji 4.866 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi nad 5 dni neprekinjeno, povprečen dnevni znesek teh obveznosti pa je bil kar 335.478.000 EUR. Primerjava s prvima dvema mesecema istega leta kaže manjši porast števila pravnih oseb z zapadlimi obveznostmi, višina obveznosti pa se je malenkost znižala. Podjetja za izdelke ali storitve, ki jih prodajo svojim kupcem, plačila navadno ne dobijo takoj, ampak kupcem odobrijo različno dolg odlog plačila. Primerjava z Avstrijo kaže, da ta v Sloveniji znaša v povprečju 70 dni in več, v Avstriji pa večinoma 30 dni. Odlog plačila za prodajalca pomeni kreditno tveganje, ki predstavlja možnost izgube zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti kupca do prodajalca. Kreditno tveganje pa lahko v podjetju obvladujemo s sprejetjem in doslednim izvajanjem ustrezne kreditne politike. Primerjava koeficienta vezave kratkoročnih poslovnih terjatev in kratkoročnih poslovnih obveznosti za leto 2014 kaže, da je proučevano manjše podjetje X terjatve dobilo poravnane v povprečju v 94 dneh, obveznosti pa je poravnavalo v 70 dneh. V panogi, v katero spada proučevano podjetje, pa so se terjatve poravnavale v povprečju v 70 dneh, obveznosti pa v 81 dneh. Proučevano podjetje X svojim kupcem odobrava predolge odloge plačil, svojih terjatev nima zavarovanih, postopek izterjave se začne šele po določenem času in ne takoj ob zapadlosti terjatev, kar vse povečuje kreditno tveganje. Plačilna disciplina v Sloveniji je že dalj časa slaba in tudi ni pričakovati njenega hitrega in občutnega izboljšanja, zato predlagam vodstvu podjetja X, da spremeni politiko kreditiranja kupcev, postopek izterjave je treba sprožiti takoj ob zapadlosti terjatve, zavarovati bo potrebno terjatve vsaj do večjih kupcev. Najprimernejše za podjetje pa bi bilo zavarovanje terjatev pri zavarovalnici.
Ključne besede: Kreditno tveganje, finančna nedisciplina, instrumenti zavarovanja, izterjava, obvladovanje kreditnega tveganja.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2016; Ogledov: 1049; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (888,34 KB)

8.
UPORABA DOKUMENTARNEGA AKREDITIVA KOT INSTRUMENTA ZAVAROVANJA PLAČILA
Marta Zorec, 2015, magistrsko delo

Opis: S pojavom globalizacije in udejstvovanjem na tujih trgih so podjetja izpostavljena številnim tveganjem. Najpomembnejše med njimi je zagotovo tveganje, da podjetje za prodano blago ali storitev ne bo prejelo plačila, kar bo vplivalo na finančni tok in morebiti celo ogrozilo obstoj podjetja. Zato je pomembno, da vodstvo ta tveganja prepozna in sprejme ustrezne ukrepe zavarovanja plačila. Namen dela je bil raziskati instrumente zavarovanja plačil, ki poslovna partnerja ustrezno zaščitijo pred tveganji in ugotoviti, ali je dokumentarni akreditiv res najvarnejši instrument zavarovanja plačila. Glede na to, da varuje interese tako prodajalca kot kupca, obvezo plačila pa pod pogojem, da so izpolnjeni vsi v akreditivu navedeni pogoji, prevzame banka, smo prišli do zaključka, da je akreditiv najprimernejši in najvarnejši instrument zavarovanja plačila in tako potrdili zastavljeno H1. Hkrati smo ugotovili, da ne obstaja instrument zavarovanja plačila, ki bi nudil popolno zaščito tako prodajalcu kot kupcu. Na podlagi analize zbranih podatkov smo potrdili tudi H2, kjer nas je zanimalo poslovanje z akreditivi v obdobju od 2007 do 2013. Ugotovitve so potrdile naše domneve, da se je obseg poslovanja z akreditivi v omenjenem obdobju zmanjšal. Čeprav akreditiv velja za najvarnejši instrument zavarovanja plačila, pa se v praksi ne uporablja toliko kot bi pričakovali. Zato smo s H3 predvidevali, da se podjetja ne odločajo za njegovo uporabo, ker ga slabo poznajo oziroma celo ne poznajo. Rezultati anket so pokazali, da ga podjetja poznajo precej dobro, zaradi česar smo H3 ovrgli. Poslovanje z dokumentarnim akreditivom navzven mogoče deluje enostavno, vendar smo skozi nalogo nanizali številna dejstva, ki govorijo ravno nasprotno in dokazujejo, da so pri uporabi akreditiva potrebni velika skrbnost, natančnost in poznavanje materije.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, tveganja v mednarodnem poslovanju, instrumenti zavarovanja, dokumentarni akreditiv
Objavljeno v DKUM: 24.08.2015; Ogledov: 954; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (5,62 MB)

9.
KREDITNO TVEGANJE IN ZAVAROVANJE
Ksenja Koprivšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Finančni trg teorija običajno deli na trg kapitala in trg denarja. Vendar pa v praksi deluje še eden, njima enakovreden trg, kreditni trg, ki vključuje ves bančni sektor. Kreditno tveganje je eno temeljnih in tudi eno najstarejših tveganj s katerimi se banke srečujejo pri svojem poslovanju. To je tveganje, ki predstavlja možnost, kreditojemalec ne bo hotel ali mogel poravnati svojih kreditnih obveznosti do kreditodajalca. Da bi bilo kreditno tveganje čim manjše, imajo banke razvit cel sistem oziroma politiko rokovanja s kreditnim tveganjem. Upravljanje kreditnega tveganja v prvi fazi zajema ocenjevanje oziroma merjenje kreditnega tveganja, v okviru katere se oceni kreditna sposobnost oziroma boniteta kreditojemalca ter višina kredita in doba kreditiranja. Identifikaciji in merjenju kreditnega tveganja sledi faza obvladovanja kreditnega tveganja v kateri se kreditno tveganje spremlja. Pri vzpostavitvi funkcije obvladovanja kreditnih tveganj je pomembno, da se zagotovi njena neodvisnost in pristojnost. Zadnjo fazo predstavlja nadzor kredita, v kateri banka konstantno spremlja tako stanje kreditne sposobnosti kreditojemalca kot tudi zavarovanje kredita, ki ga je določila v predhodnji fazi. Zavarovanje pred kreditnim tveganjem sega daleč v zgodovino. Kreditno zavarovanje je način, s katerim banke zmanjšajo kreditno tveganje. Ločimo med stvarnimi in osebnimi kreditnimi zavarovanji. Stvarna kreditna zavarovanja delimo na kreditna zavarovanja na nepremičninah (hipoteka, zemljiški dolg, ...), na premičninah in na pravicah. Med osebna pa uvrščamo poroštvo, bančno garancijo in zavarovanje kredita pri zavarovalnici. Najpogosteje se pri zavarovanju kreditov uporabljajo hipoteka, menica, depoziti, zavarovanje pri zavarovalnici, poroštvo, ... Banka instrument zavarovanja izbere glede na tveganost naložbe. Pametno, predvsem pa primerno izbran instrument znižuje kreditno tveganje na minimum. Strategija in procesi upravljanja s tveganji ter struktura in organizacija funkcij upravljanja s tveganji predstavljajo bistvo dobre politike rokovanja s kreditnimi tveganji. Takšno, dobro, politiko vodi tudi Banka Celje d.d., ki pri svojem poslovanju prevzema različna tveganja in je aktivna na področju kreditnega poslovanja tako doma kot v tujini. Banka Celje svoje kreditne naložbe usmerja k manj tveganim komitentom, dejavnostim in državam. Izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z izvajanjem politike zavarovanja kreditnih terjatev.
Ključne besede: kreditno tveganje, kreditno zavarovanje, upravljanje kreditnega tveganja, instrumenti zavarovanja, Banka Celje d.d
Objavljeno v DKUM: 11.11.2013; Ogledov: 2088; Prenosov: 383
.pdf Celotno besedilo (610,81 KB)

10.
OBVLADOVANJE KREDITNEGA TVEGANJA S KREDITNIM ZAVAROVANJEM
Jure Rogač, 2013, diplomsko delo

Opis: Intrum Justitia uvršča Slovenijo med države z urgentno rizičnostjo plačila in kar 72% podjetij so v letu 2012 imela likvidnostne težave zaradi zamud pri plačilih. Za izpolnjevanje načela plačilne sposobnosti so podjetja dolžna izvajati procese celovitega upravljanja z riziki in kreditno politiko. Za zavarovanje pred kreditnim tveganjem so na razpolago instrumenti, ki nudijo različne oblike zaščite, odvisno ali gre za komercialne ali finančne posle. Nekateri med njimi nudijo tudi do 100% kritja, drugi samo zavezo, da bo terjatev poplačana, temu vzporedne so tudi cene posameznih instrumentov. Med najbolj priljubljenimi so zavarovanja vnaprej s prejetimi avansi, bančnimi garancijami in akreditivi. Velik delež, skoraj 60% malih podjetij svojih terjatev sploh ne zavaruje. Za kreditna zavarovanja se največ odločajo srednje velika in velika podjetja. Preventivno funkcijo zaščite nudijo bonitetne informacije, ki so priporočila o poslovanju potencialnih kupcev oz. prodajalčevih dolžnikov. Za zavarovanje komercialnih poslov pri tekočem poslovanju na limit nudijo specializirane zavarovalnice kreditna zavarovanja. Cene teh zavarovanj se gibljejo med 0,05 in 1,75% mesečne premije na celotno vrednost prodaje. Po analizi trendov lahko rečem, da ima Slovenija izrazito velik delež pobranih premij v BDP-ju, v povprečju 0,11%, medtem ko imajo ostale opazovane države skupaj v povprečju 0,03%. V obdobju krize in po njej je viden pozitiven trend pobranih premij, ki se bo po moji oceni nadaljeval vse do izboljšanja plačilne discipline vzporedno z oceno plačilnega indeksa.
Ključne besede: kreditno tveganje, instrumenti zavarovanja, bonitetne informacije, plačilna disciplina, kreditno zavarovanje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2013; Ogledov: 1453; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (484,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici