| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1433; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

2.
VLOGA CENTRALNE BANKE V ČASU FINANČNE KRIZE
Mojca Zadravec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Kot vzrok za trenutno finančno krizo se največkrat poudarja pok nepremičninskega balona v ZDA, kar je posledično vodilo k padcu cen nepremičnin. Mnogi govorijo o pohlepu bankirjev, drugi pa o prevelikem povečanje drugorazrednih posojil. Kot pomemben vzrok so tudi izvedeni finančni instrumenti, ki so s tem posledično povezani na globalizacijo. Finančno krizo je prav tako dodatno poglobila ena največjih investicijskih bank Lehman Brothers, ko je razglasila stečajni postopek. Finančna kriza je prizadela vse države. Nekatere države so bile prizadete bolj druge manj odvisno od njihove politike in njihovega proračuna. V evroobmočju so se z največjimi težavami srečevale države pod imenom prašiči (PIGS). Gre za Portugalsko, Italijo, Irsko, Grčijo in Španijo. Tem državam je skupno naraščajoč proračunski primanjkljaj, ki je združen s slabo gospodarsko rastjo. Med njimi je izpostavljena najbolj Grčija, kot njeno naslednico pa mnogi vidijo Španijo. Za reševanje finančne krize v evroobmočju ima pomembno vlogo Evropska centralna banka (ECB). ECB upravlja predvsem likvidnost ter usmerjanje kratkoročne obrestne mere. Za dosego osnovnega cilja, to je stabilnost cen, uporablja različne instrumente denarne politike in sicer z operacijo na odprtem trgu, z odprto ponudbo bankam ter z obveznimi rezervami. Za reševanje globalne finančne krize pa klasični instrumenti niso bili dovolj, zato je morala ECB uvesti nove instrumente, ki jih imenujemo nestandardni ukrepi reševanja finančne krize.
Ključne besede: svetovna gospodarska kriza, centralna banka, evropska centralna banka, instrumenti monetarne politike, vzroki finančne krize, drugorazredna posojila, nizke obrestne mere, globalizacija, izvedeni finančni instrumenti, neustrezna regulacija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2010; Ogledov: 3898; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici