Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Medorganizacijski trgi so trgi izdelkov in storitev, ki jih kupujejo podjetja, vladne organizacije in institucije, z namenom vgradnje, porabe, uporabe ali preprodaje. Porabnike izdelkov za poslovno rabo sestavljajo proizvodna in pridelovalna podjetja ter distributerji, ki kupujejo in prodajajo drugim industrijskim in institucionalnim porabnikom iz številnih panog. Najpomembnejše značilnosti, ki veljajo za medorganizacijski trg so manjše število odjemalcev oziroma poslovnih subjektov, visoka geografska koncentracija, tako na globalni kot tudi na regionalni ravni. Značilna je obsežna celotna prodaja ter posledično tudi obsežnejši nakupi. Na medorganizacijskem trgu se pojavlja manjše število močnejših kupcev, ter tesna povezanost med dobavitelji in strankami. Med medorganizacijskim in porabniškim trgom obstajajo nekatere znatne razlike in dejavniki, po katerih se medorganizacijski trg ločuje od porabniškega, te so: manj kupcev, večji nakupi, tesni odnosi med dobavitelji in odjemalci, geografska osredotočenost kupcev, izpeljano povpraševanje, neprožno in nestalno povpraševanje, strokovno kupovanje, ter več dejavnikov, ki vpliva na nakup. Med njih uvrščamo na primer ljudi, nakupne komisije, idr. Kljub nekaterim razlikam še vedno lahko trdimo, da imata medorganizacijski in porabniški trg kar nekaj podobnosti in prav zato lahko večino trženjskih metod in orodij, ki jih uporabljamo na porabniškem trgu, z rahlimi spremembami prenesemo tudi na medorganizacijski trg. Marketinški splet je skupek trženjskih orodij, ki jih podjetje uporablja, da doseže svoje trženjske cilje na ciljnem trgu. Med marketinški splet na medorganizacijskem trgu uvrščamo štiri ključne dejavnike, tako imenovane 4P: izdelke, distribucija, marketinško komuniciranje in cena. Organizacije, med katerimi potekajo menjalni procesi, sestavljajo ljudje oziroma osebnosti z različnimi lastnostmi. Vključevanje mnogih posameznikov iz različnih funkcij in hierarhičnih ravni organizacij, povečuje kompleksnost medorganizacijskega marketinga. Vloge, ki jih »igrajo« ljudje na medorganizacijskem trgu lahko razdelimo v šest različnih skupin in sicer so to uporabniki, vplivneži, odločevalci, potrjevalci, nakupovalci in čuvaji. Na medorganiazcijskem trgu se oblikujejo dolgoročni odnosi med organizacijskimi kupci. Medorganizacijski trg sestavljajo različni segmenti medorganizacijskih kupcev. Heterogenost pa zahteva od prodajalcev oblikovanje primarnega marketinškega spleta za vsak posamezni tržni segment. Na medorganizacijske kupce vplivajo najrazličnejši vplivi, tako okolje, kot tudi sama organizacija v kateri se nahajajo, skupine, ter osebni dejavniki. Omrežja medpodjetniških odnosov so zaznamovana z različnimi teorijami. S proučevanjem posameznih razmerij ne moremo celostno analizirati dogodkov na medorganizacijskih trgih, zato je primernejše proučevanje omrežje odnosov. Glede na predstavljena omrežja medpodjetniških odnosov z vidika različnih teorij ugotavljamo, da je kljub različnim raziskovalnim metodam osnovna enota proučevanja pravzaprav skupna vsem teorijam, to je odnos med dvema udeležencema. Celoten komunikacijski splet podjetja, imenovan tudi promocijski splet, je sestavljen iz ustrezne mešanice oglaševanja, osebne prodaje, pospeševanja prodaje, stikov z javnostmi in orodji neposrednega trženja. Oglaševanje delimo na tisto oglaševanje, kjer oglašujemo izdelke ali storitve in na korporativno oglaševanje. Najpomembnejši način spodbujanja povpraševanja v marketinškem komunikacijskem spletu je osebna prodaja. Odnosi z javnostmi so zelo primeren instrument marketinškega komunikacijskega spleta zaradi treh dejavnikov, ti so visoka prepričljivost, neopaznost in dramatizacija. Med neposredno marketinško komuniciranje pa uvrščamo telemarketing, direktno pošto in oglaševanje z neposrednim odzivom.
Ključne besede: Marketinško komuniciranje, Medorganizacijski trg, Marketinški splet, Udeleženci medorganizacijskega trga, Instrumenti marketinškega komuniciranja, Medpodjetniški odnosi
Objavljeno v DKUM: 25.11.2011; Ogledov: 3143; Prenosov: 246
Celotno besedilo (362,77 KB)

Opis: Marketinško komuniciranje neprofitnih organizacij je postalo pomemben dejavnik za realizacijo poslanstva posamezne organizacije. Metodologija izvajanja marketinškega komuniciranja v neprofitnih organizacijah je enaka tisti v profitnem sektorju. Bistvena razlika med obema je samo v cilju. Neprofitne organizacije želijo z marketinškim komuniciranjem vplivati na vedenje ciljne skupine in s tem povečati njeno korist oziroma korist družbe kot celote, medtem ko želijo profitne organizacije z marketinškim komuniciranjem povečati svojo korist. V teoretičnem delu diplomskega dela je opredeljeno marketinško komuniciranje v neprofitnih organizacijah. Navedene in opisane so vse faze procesa načrtovanja marketinškega komuniciranja. Na podlagi teoretičnih spoznanj o marketinškem komuniciranju v neprofitnih organizacijah smo v praktičnem delu analizirali marketinško komuniciranje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in na podlagi analize izdelali predlog programa marketinškega komuniciranja. Predlog zajema novo obliko organiziranosti, cilje in iz ciljev izpeljane strategije marketinškega komuniciranja. Nobena organizacija, naj bo profitna ali neprofitna, ne mora obstajati brez komunikacije s ciljnimi skupinami. Marketinško komuniciranje omogoča organizaciji, da se ciljna skupina organizacije zaveda, pokaže zanjo določeno zanimanje in željo po uporabi njenih izdelkov oz. storitev in na koncu spodbudi k dejanju, ki vodi do uporabe izdelka oz. storitve. Vse te faze lahko organizacija doseže s sistematičnim upravljanjem marketinškega komuniciranja, ki temelji na uspešnem načrtovanju le-tega. JSKD ima s svojo razvejano mrežo območnih izpostav ogromen potencial pri izvajanju marketinškega komuniciranja. S strateškim pristopom in pravilno uporabo instrumentov marketinškega komuniciranja, predvsem osebne prodaje, bi lažje zbrali prepotrebna občinska sredstva. Prav tako bi z uspešnim komunikacijskim programom dvignili zadovoljstvo svojih ključnih odjemalcev — kulturnih društev — in poskrbeli za večjo prepoznavnost in boljšo podobo organizacije v družbi.
Ključne besede: Neprofitne organizacije, marketinško komuniciranje, instrumenti marketinškega komuniciranja, načrtovanje marketinškega komuniciranja, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, ljubiteljska kultura.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2010; Ogledov: 2377; Prenosov: 325
Celotno besedilo (1,55 MB)

Opis: V zadnjih nekaj letih je oglaševanje na prostem na slovenskem trgu doseglo pravi porast in razvoj. Pojavljati so se začele bolj inovativne oblike medijev oglaševanja na prostem, zato imajo oglaševalci oziroma oglaševalske agencije na razpolago večje možnosti, da naredijo oglaševalsko sporočilo še bolj kreativno. Oglaševanje na avtobusih je uspešno vpeljalo nove oblike prikazovanja oglasnih sporočil tako na zunanjih površinah avtobusov, z novimi materiali, s pomočjo katerih imajo oglasi na zunanjih površinah avtobusa daljšo življenjsko dobo. Novosti so tudi na področju oglaševanja v notranjosti avtobusa, kjer so ta trenutek najbolj aktualni digitalni prikazovalniki oglasov, ki ponujajo širok spekter prikazovanja oglasnih sporočil. V teoretičnem delu diplomske naloge smo opredelili pojem raziskava trga in sam proces raziskave trga, opredeliti smo marketinško komuniciranje in podali opredelitve zunanjega oglaševanja. Teoretična znanja smo uporabili v praktičnem delu diplomske naloge, kjer smo na podlagi anketnega vprašalnika naredili raziskavo, in z njeno pomočjo pridobili informacije, ki so se nanašale na oglaševanje na avtobusih. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti splošno mnenje prebivalcev Maribora in njegove širše okolice o avtobusnem oglaševanju. Na podlagi analize rezultatov ankete lahko zaključimo s trditvijo, da je avtobusno oglaševanje dobro sprejeto med prebivalce Maribora in njihove širše okolice, saj smo ugotovili, da je njihovo splošno mnenje o avtobusnem oglaševanju dobro. Ugotovili smo, da predstavlja notranje avtobusno oglaševanje še neizkoriščen potencial, saj je tovrstno oglaševanje še povsem nerazvito v krajevnih avtobusih, ki vozijo v okolici Maribora in njegovi širši okolici.
Ključne besede: raziskava trga, proces raziskave trga, marketinško komuniciranje, instrumenti marketinškega komuniciranja, oglaševanje, osebna prodaja, neposredno trženje, pospeševanje prodaje, odnosi z javnostjo, zunanje oglaševanje, oglaševanje na avtobusih
Objavljeno v DKUM: 24.11.2009; Ogledov: 3061; Prenosov: 410
Celotno besedilo (18,24 MB)