1. FINANCIRANJE JAVNIH PODJETIJ NA PRIMERU JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA LOG D.O.O.Ana Kotnik, 2013, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega seminarja smo se seznanili z javnimi podjetji, podrobneje s financiranjem javnih podjetij. Tako ste lahko prebrali kakšna je razlika med javnimi in zasebnimi podjetji, zakaj so javna podjetja neuspešna v primerjavi z zasebnimi, kako so gospodarske javne službe opredeljene oz. kaj spada pod njih. Navedli smo instrumente financiranja teh podjetij ter kako je zakonsko urejeno to financiranje in delovanje javnih podjetij. V nadaljevanju smo poiskali sezname podjetij, v katerih in Republika Slovenija neposredni lastniški delež. Ta podjetja smo razvrstili v različne skupine za lažje analiziranje po različnih kriterijih, da smo dobili kar se da dobro sliko o lastništvih naše države v teh podjetjih. Za najboljših dvajset podjetij iz tega seznama smo naredili analizo finančnega stanja v preteklem letu ter jih na kratko opisali. Za lažjo primerjavo njihovega poslovanja, smo v tabeli 36 zbrali najpomembnejše podatke o njihovem finančnem poslovanju in odstotku državnega deleža v njih. Za konec smo predstavili Javno komunalno podjetje LOG d.o.o. . Na primeru tega podjetja smo prikazali dejansko financiranje in poslovanje javnih podjetij. Za LOG do.o. smo naredili analize poslovanja v preteklih letih, načrte za prihodnost in strategijo javnega podjetja.
Ključne besede: Javno podjetje, financiranje javnih podjetij, gospodarske javne službe, instrumenti financiranja, država – lastnica, javno komunalno podjetje, zakon o gospodarskih javnih službah (ZGJS)
Objavljeno v DKUM: 05.01.2021; Ogledov: 1421; Prenosov: 109
 Celotno besedilo (1,54 MB) |
2. Instrumenti financiranja in zavarovanja izvoznih poslovValentina Jakopiček, 2020, magistrsko delo Opis: Dandanes smo priča nenehnim spremembah na vseh področjih. Prav tako so te prisotne v načinih poslovanja v mednarodni trgovini. Zaradi novonastalih razmer na trgih, uvedbe novih tehnologij in uvedb novih produktov ter storitev so udeleženci v poslovanju prisiljeni, da se hitro prilagodijo novim razmeram. Če trendu ne sledijo, so lahko hitro izključeni iz posla, to pa pomeni nekonkurenčnost za podjetje. Ker se te nevarnosti podjetja zavedajo in ker je še veliko drugih vrst tveganj, ki prežijo na poslovanje, še posebej, če gre za mednarodno poslovanje, se podjetja želijo pred njimi zavarovati. Druga težava pri poslovanju je tudi ta, da podjetja nimajo zadosti lastnih finančnih sredstev, da bi lahko sama odplačevala in financirala nova sredstva in opremo. Takrat podjetja pristopijo do banke in si priskrbijo ustrezne instrumente zavarovanja oziroma instrumente financiranja, ki jim najbolj ustrezajo glede na njihovo poslovanje. V Sloveniji se lahko podjetja za namen zavarovanja in financiranja izvoznih poslov obrnejo tudi na SID banko, ki jim omogoča ugodno financiranje, nudi zavarovanje pred tveganji ter pomoč pri ponudbi takšnih pogojev, ki so konkurenčna tujim podjetjem.
Sodelovanje v mednarodni trgovini je pomembno za vsako gospodarstvo, še posebej za majhno. Rast majhnega gospodarstva je zelo odvisno od mednarodne trgovine, saj je po navadi domači trg premajhen in tako ne more zagotoviti potrebnega ekonomskega obsega. Slovenija sodi v majhno gospodarstvo, pri katerem je mednarodna trgovina izrednega pomena. Prav zaradi tega je naša država zelo izvozno orientirana.
Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti uporabnost in prednosti instrumentov za financiranje in zavarovanje izvoznih poslov ter koliko teh instrumentov izbrana podjetja poznajo in jih pri svojem poslovanju uporabljajo. Magistrsko delo je zato razdeljeno na dva dela. Prvi je teoretični del, drugi je empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela začnemo s predstavitvijo najpomembnejših instrumentov, ki so primerni za financiranje in zavarovanje izvoza. Prav tako predstavimo SID banko in proučimo njeno funkcijo na področju financiranja in zavarovanja izvoznih poslov. V raziskovalnem delu nas je predvsem zanimalo, koliko in katere instrumente za financiranje in zavarovanje izvoza izbrana podjetja uporabljajo ter ali pri izvoznih poslih sodelujejo s SID banko. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali v izpolnitev izbranim 20 slovenskim podjetjem. Pridobljene ugotovitve in možnosti za izboljšave podajamo v sklepnem delu.
Ključne besede: izvoz, instrumenti za zavarovanje mednarodne trgovine, instrumenti za financiranje mednarodne trgovine, sodobne oblike trgovinskega financiranja, SID banka.
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 1132; Prenosov: 111
Celotno besedilo (1,39 MB) |
3. STANOVANJSKA POLITIKA IN MOŽNE OBLIKE OSKRBE STANOVANJVesna Holub, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem proučevala in iskala alternativne rešitve za reševanje stanovanjske problematike mladih. Zaskrbljujoč je podatek, da tri četrtine mlade populacije, stare od 25 do 35 let še vedno živi pri starših v istem gospodinjstvu, kar kaže na izjemno visoko stanovanjsko problematiko mladih. Leta 2005 je minister za okolje in prostor po prevzemu funkcije izjavil, da razmere na področju stanovanjske oskrbe niso zadovoljive. V Sloveniji v času tranzicije ni uspelo izoblikovati delujočega nacionalnega modela stanovanjske oskrbe po zgledu razvitih držav članic Evropske unije. V diplomski nalogi sem preučevala obstoječo stanovanjsko politiko in inštrumente stanovanjske politike ter iskala rešitve, ki naj bi mladim olajšale dostop do stanovanja.
Stanovanjska politika v vlogi reševanja stanovanjske problematike mladih ni učinkovita. Stanovanjski sklad je imel v letu 2008 v lasti le 2.480 stanovanj. Poleg tega ostaja nerešen problem stabilnega dolgoročnega financiranja, zato boljše stanovanjske oskrbe ni pričakovati kaj kmalu. Cene stanovanj so od leta 2004 do leta 2008 naraščale in dosegle mejo oziroma presegle kupno moč prebivalstva. Posledice finančne krize v letu 2008 so zaostrile pogoje in podražile vire financiranja. V diplomski nalogi sem podrobneje prikazala tudi problematiko virov financiranja.
Osebno menim, da bi pomembno vlogo pri reševanju stanovanjske problematike lahko imel instrument deljenega lastništva, ki je zaživel le v Ljubljani. V nalogi sem predstavila, kako bi lahko bil ta inštrument z določenimi prilagoditvami izredno zanimiv za mlado populacijo.
Ključne besede: stanovanjska oskrba, stanovanjska politika, cilji, instrumenti, NSVS, neprofitna najemna stanovanja, subvencije, viri financiranja
Objavljeno v DKUM: 25.01.2010; Ogledov: 2745; Prenosov: 360
Celotno besedilo (311,75 KB) |
