| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIREDBE LJUDSKIH PESMI Z ELEMENTI RAZLIČNIH SLOGOV ZA INSTRUMENTALNE SESTAVE
Maja Jerič, 2015, diplomsko delo

Opis: Popularna glasba se prepleta z različnimi glasbenimi slogi, obenem tudi z ljudsko glasbo. Združevanje popularne glasbe z ljudsko v različnih popularnoglasbenih priredbah najde pot do raznih poslušalcev. Temeljen pomen pri ohranjanju ljudske glasbe med mladimi predstavlja osnovna šola, ki skrbi, da se slovenska kulturna dediščina še naprej ohranja. Šola obenem tudi pripomore k ozaveščanju o različnih popularnoglasbenih priredbah ljudskih pesmi, ki med seboj povezujejo staro ljudsko glasbo in sodobne glasbene sloge. V teoretičnem delu diplomskega dela je z različnih pogledov definirana improvizacija in variacija, nato je opisano povezovanje omenjenih tehnik skozi zgodovinska obdobja vse do danes. Prav tako smo opisali, kako prihaja do njune uporabe v sodobnih glasbenih slogih tako v popularni glasbi kot tudi v priredbah ljudskih pesmi. V empiričnem delu diplomskega dela je bilo vključenih 200 štajerskih petošolcev iz sedmih različnih osnovnih šol. Naš namen je bil ugotoviti priljubljenost instrumentalnih priredb ljudskih pesmi pri učencih, kako dobro prepoznavajo instrumentalne priredbe ljudskih pesmi ter kateri elementi so učence ob poslušanju teh posnetkov najbolj pritegnili. Odgovore na vprašalnik smo analizirali in primerjali glede na spol, lokacijo (mesto, vas) in obiskovanje glasbene šole. Raziskava je pokazala, da so deklice bistveno bolje prepoznale naslove instrumentalnih priredb, prav tako tudi učenci iz mesta in učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. V priljubljenosti posnetkov so vse skupine pri vseh priredbah ljudskih pesmi največkrat izbrale posnetek C, ki je bil izvajan v staccato načinu s pridihom popularnega in klasičnega glasbenega sloga ali pa popularnega in jazz glasbenega sloga. Na posnetkih so učence glede na spol, lokacijo in obiskovanje glasbene šole pritegnili podobni elementi, kot so zanimiv ritem, zanimiva spremljava ostalih instrumentov, zanimivo igranje flavte, nekoliko manj pa so jih pritegnili okraski v melodiji in zanimiva melodija. Na podlagi omenjenih rezultatov lahko zaključimo, da se učenci petih razredov glede na demografske parametre med seboj ne razlikujejo v poznavanju in priljubljenosti posnetkov ter glasbenih elementov. Ti rezultati bodo služili kot iztočnica raziskavam, kako pomembno je ohranjanje ljudske glasbe v obliki priredb, zlasti mlajšim generacijam, katerim je potrebno na zanimiv način približati ljudsko glasbo pri pouku glasbene vzgoje.
Ključne besede: variacija, improvizacija, instrumentalna improvizacija, instrumentalna variacija, priredbe ljudskih pesmi, glasbeni slogi.
Objavljeno v DKUM: 30.11.2015; Ogledov: 2212; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (884,92 KB)

2.
VKLJUČEVANJE GLASBENE USTVARJALNOSTI V POUK GLASBENE UMETNOSTI NA RAZREDNI STOPNJI
Polona Markelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je proučiti, v kolikšni meri učitelji v pouk glasbene umetnosti vključujejo dejavnosti s področja glasbene ustvarjalnosti in kakšen je po mnenju učiteljev interes učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti. Zanima nas, ali dejavnika, kot sta glasbena izobrazba učiteljev in vzgojno-izobraževalno obdobje, v katerem učitelj poučuje, vplivata na raznolikost in pogostost izvajanja glasbenih ustvarjalnih dejavnosti ter na naklonjenost učencev do glasbenih ustvarjalnih dejavnosti pri pouku glasbene umetnosti. V empiričnem delu je bila uporabljena deskriptivna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 211 učiteljev s celotnega območja Republike Slovenije, ki poučujejo od 2. do 5. razreda osnovne šole. Analiza podatkov je pokazala, da obstajajo razlike glede na izobrazbo učiteljev, saj tisti z več glasbene izobrazbe v pouk pogosteje vključijo glasbeno didaktične igre, pri katerih učenci ustvarjajo melodijo na dano besedilo, učencem večkrat ponudijo, da prosto oblikujejo melodije in variacije, jim pogosteje ponudijo instrumente, kot sta klavir in kitara. Razlike obstajajo tudi glede na vzgojno-izobraževalno obdobje, in sicer učitelji v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri pouku glasbene umetnosti večkrat uporabijo ustvarjalne dejavnosti s področja gibanja ob glasbi, za ustvarjanje/improviziranje večkrat izberejo ritmično improvizacijo, ritmične instrumente ter ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, za katere učenci po mnenju učiteljev v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju kažejo večji interes kot učenci v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Omejitve naše raziskave se nanašajo predvsem na velikost vzorca in na neenakomerno porazdelitev anketirancev glede na glasbeno izobrazbo. Dobro bi bilo, da bi dobljene rezultate podkrepili z nadaljnjim raziskovanjem.
Ključne besede: glasba, glasbena ustvarjalnost, pevska improvizacija, instrumentalna improvizacija, ustvarjalne glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 24.09.2014; Ogledov: 2609; Prenosov: 441
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici