| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 25 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EU
Duško Krbanjević, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Ključne besede: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 842; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (990,78 KB)

22.
Design of a multimodal hearing system
Bernd Tessendorf, Matjaž Debevc, Peter Derleth, Manuela Feilner, Franz Gravenhorst, Daniel Roggen, Thomas Stiefmeier, Gerhard Tröster, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Hearing instruments (HIs) have become context-aware devices that analyze the acoustic environment in order to automatically adapt sound processing to the userʼs current hearing wish. However, in the same acoustic environment an HI user can have different hearing wishes requiring different behaviors from the hearing instrument. In these cases, the audio signal alone contains too littlecontextual information to determine the userʼs hearing wish. Additional modalities to sound can provide the missing information to improve the adaption. In this work, we review additional modalities to sound in HIs and present a prototype of a newly developed wireless multimodal hearing system. The platform takes into account additional sensor modalities such as the userʼs body movement and location. We characterize the system regarding runtime, latency and reliability of the wireless connection, and point out possibilities arising from the novel approach.
Ključne besede: multimodal hearing instrument, assistive technology, HIs
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 411; Prenosov: 221
.pdf Celotno besedilo (319,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

23.
Digitalni navigacijski instrument z dolgo avtonomijo
Gregor Hudin, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljen priročni digitalni navigacijski instrument, ki omogoča prikaz strani neba, časa, nadmorske višine in temperature. Njegov uporabniški vmesnik vsebuje le eno tipko, piskača in 12 digitalnih barvnih svetlečih diod. Omogočena je serijska komunikacija z računalnikom, konfiguriranje instrumenta prek krmilnih sporočil ter prikaz izmerjenih podatkov na računalnik. Razvili, sestavili in sprogramirali smo prototip instrumenta ter z meritvami preverili pravilnost njegovega delovanja.
Ključne besede: navigacija, digitalni instrument, vgrajeni sistem, senzor temperature in tlaka, magnetometer
Objavljeno: 16.11.2017; Ogledov: 259; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (6,63 MB)

24.
Učinki skladov EU za predpristopno pomoč v Republiki Makedoniji
Filip Trombev, 2019, magistrsko delo

Opis: Z razvojem je Evropska unija ustvarila različne mehanizme in politike v smeri izvajanja ukrepov, pomoči, zagotavljanja storitev, razvoja, vojaških posegov itd. Skladi Evropske unije predstavljajo instrumente ali programe, ki nudijo pomoč državam članicam ali državam kandidatkam za članstvo v razvoju na različnih področjih. Na splošno so skladi oziroma programi namenjeni državam članicam, a za olajšanje njihove priprave na članstvo držav kandidatk je del teh sredstev odprt za države kandidatke ali posebna sredstva zgolj za predpristopno pomoč, ki pa je poseben interes ali namen te raziskave. V skladu s tem smo se pri nadaljnji opredelitvi problema usmerili ravno na Republiko Makedonijo kot državo kandidatko za članstvo v Uniji, s poudarkom na izkoriščenosti na državni ravni. Do danes je več skladov prispevalo ali ponudilo priložnost za podporo državam članicam EU in državam kandidatkam za članstvo. Skladi so eden od instrumentov, ki pomagajo neenakim ali manj razvitim državam doseči razvojno raven tistih, ki so bolj razviti. Skladi so instrumenti, ki v veliki meri prispevajo k olajšanju predpristopne poti kandidatkam predvsem s finančno pomočjo ter pomočjo na številnih področjih, ki so pomembna tako za Unijo kot tudi za države kandidatke. V začetnih poglavjih magistrskega dela smo opredelili Evropsko integracijo, njene cilje in njeno ekonomiko oziroma zakaj se države hočejo integrarati v EU, katere so prednosti in slabosti, izzivi in možnosti, pojasnili smo evolucijo Evropske Unije oziroma, kako je prišlo do politične in ekonomske skupnosti, opredelili sklade za predpristopno pomoč in pojasnili njihove cilje in naloge, opisali sestavine oziroma komponente teh skladov ter na kratko opisali njihovo implementacijo v Republiki Makedoniji. V nadaljevanju smo analizirali izkoriščenost sredstev Instrumenta za predpristopno pomoč na državni ravni, in sicer glede na vrsto pogodb, organ ki vodi posel, vrsto uporabnika, v primerjavi z nacionalno udeležbo. Analizirali smo tudi sredstva glede na osnovne makroekonomske kazalnike ter podali dokaz za postavljeno hipotezo s pomočjo linearne regresije.
Ključne besede: Instrument za predpristopno pomoč, Evropska unija, skladi EU, evropske integracije.
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 150; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

25.
Kako izboljšati organizacijsko kulturo na primeru izbranega podjetja
Almina Skejić, 2019, magistrsko delo

Opis: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev. Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti. Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija zastavi. Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno stanje na področju vodenja managementa. Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture. Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi, za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Ključne besede: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 142; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici