1. |
2. Frailty in community-dwelling older people and nursing home residents : an adaptation and validation studySergej Kmetec, Zvonka Fekonja, Adam Davey, Barbara Kegl, Jernej Mori, Nataša Mlinar Reljić, Brendan McCormack, Mateja Lorber, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Aim: The aim of this was to psychometrically adapt and evaluate the Tilburg Frailty Indicator to assess frailty among older people living in Slovenia's community and nursing home settings.
Design: A cross-cultural adaptation and validation of instruments throughout the cross-sectional study.
Methods: Older people living in the community and nursing homes throughout Slovenia were recruited between March and August 2021. Among 831 participants were 330 people living in nursing homes and 501 people living in the community, and all were older than 65 years.
Results: All items were translated into the Slovene language, and a slight cultural adjustment was made to improve the clarity of the meaning of all items. The average scale validity index of the scale was rated as good, which indicates satisfactory content validity. Cronbach's α was acceptable for the total items and subitems.
Conclusions: The Slovenian questionnaire version demonstrated adequate internal consistency, reliability, and construct and criterion validity. The questionnaire is suitable for investigating frailty in nursing homes, community dwelling and other settings where older people live.
Impact:The Slovenian questionnaire version can be used to measure and evaluate frailty among older adults. We have found that careful translation and adaptation processes have maintained the instrument's strong reliability and validity for use in a new cultural context. The instrument can foster international collaboration to identify and manage frailty among older people in nursing homes and community-dwelling homes.
Reporting Method: The Strengthening the Reporting of Observational Studies in Epidemiology checklist for reporting cross-sectional studies was used.
No Patient or Public Contribution: No patient or public involvement in the design or conduct of the study. Head nurses from nursing homes and community nurses helped recruit older adults. Older adults only contributed to the data collection and were collected from nursing homes and community dwelling.
Ključne besede: aged, chronic disease, frailty, instrument validation
Objavljeno v DKUM: 17.07.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (611,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Mikrosvetovi pri poučevanju matematike : na študijskem programu 2. stopnje MatematikaKatja Arnuš, 2023, magistrsko delo Opis: Matematika je šolski predmet, ki velja za manj priljubljenega in težje učljivega. Iz tega razloga želijo učitelji učencem približati matematično snov z različnimi učnimi pristopi. Eden izmed pristopov je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), kamor spada poučevanje z mikrosvetovi.
Čeprav začetki mikrosvetov segajo v 80. leta prejšnjega stoletja, se v šolstvu še niso uveljavili. V magistrskem delu je opisano, kako mikrosvetove uporabiti pri poučevanju. Pri tem sta izpostaviljena vloga učitelja in pomen mikrosvetov za učence.
Predstavljen je mikrosvet za poučevanje lastnosti in transformacij funkcij v gimnazijah, s katerim je opisano, kako mikrosvet implementirati v pouk in s pomočjo raziskovalnega učenja obravnavati učno snov.
Ključne besede: mikrosvet, artefakt, instrument, instrumentalizacija, konstrukcionizem
Objavljeno v DKUM: 15.11.2023; Ogledov: 500; Prenosov: 25
Celotno besedilo (4,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Razvoj sistema za zapisovanje podatkov o letu po standardu IGC : diplomsko deloMarko Ranđelović, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je bil razviti instrument za zapis podatkov o letu, ki ustreza standardu IGC in je relativno poceni za razvoj. Rešitev je namenjena pilotom, ki želijo imeti instrument za analizo leta. Najprej smo predstavili osnove teorije letenja, s katerimi bo bralcu, ki se morda ne spozna na letalstvo, jasno področje diplomske naloge. Omenili smo specifikacije elektronskih naprav, ki smo jih uporabili za razvoj instrumenta, ter razložili postopek razvoja strojne opreme. Razložili smo tudi razvoj programske opreme in potrebne programe za razvoj le-te. Na koncu smo preverili še delovanje instrumenta in opisali rezultate, ki jih posname.
Ključne besede: IGC, instrument, vgrajeni sistem, stm32, črna škatla
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 499; Prenosov: 35
Celotno besedilo (4,49 MB) |
5. Razvoj prototipa senčnika in zaščite zaslona merilnega inštrumenta : diplomsko deloMartin Medvešek, 2022, diplomsko delo Opis: S pomočjo mentorjev je bil izbran projekt, ki je bil realiziran v podjetju Dewesoft. Razvojni problem je predstavljal merilni instrument z zaslonom, ki je ob izvajanju meritev na terenu izpostavljen močni sončni svetlobi in dejavnikom, ki lahko poškodujejo zaslon. Rešitev dela je predstavljal razvoj sistema senčnika merilnega instrumenta, ki nudi tudi ustrezno zaščito zaslona. Realizacija problema in razčlenitev zahtevnika sta potekali na mednarodni ravni s sodelovanjem podružnice podjetja iz Italije, pri čemer so se morebitni popravki in zahteve usklajevali z naročnikom projekta. Razvoj senčnika je potekal z modeliranjem, pri čemer je bil uporabljen programski paket PTC Creo in s pomočjo tega izdelana tudi tehniška dokumentacija. V nadaljevanju sta sledili izdelava in analiza prototipa s popravki in izdajo končne različice sistema senčnika.
Ključne besede: merilni instrument, senčnik, PTC Creo, vizualizacija, 3D-tisk
Objavljeno v DKUM: 03.10.2022; Ogledov: 559; Prenosov: 0 |
6. Kako izboljšati organizacijsko kulturo na primeru izbranega podjetjaAlmina Skejić, 2019, magistrsko delo Opis: Organizacijska kultura ima moč, da okolju, v katerem organizacija deluje, prikaže njeno
dejansko sliko. Skozi kulturo se odraža delovanje organizacije, medsebojni odnosi
zaposlenih, družbena odgovornost in odnos med notranjimi ter zunanjimi udeleženci
organizacije. Izredno pomembno je, da člani organizacije sprejemajo kulturo
organizacije in s svojim delovanjem prispevajo k njeni ohranitvi. Ko pa člani organizacije
s samo kulturo v določenih trenutkih niso zadovoljni, je potrebno nekaj storiti. Tedaj je
potrebno skušati izboljšati oziroma spremeniti kulturo v takšni smeri, da bo članom
zopet odgovarjala. To se lahko stori na več načinov, najprej pa je potrebno ugotoviti, kje
se nahaja težava, in s skupnimi močni oblikovati predloge za njeno rešitev.
Organizacijska kultura ne nastane čez noč, ampak je v njeno izoblikovanje potrebno
veliko vlagati, še več truda pa je potrebno vložiti v njeno ohranitev. Kultura organizacije
se mora razvijati v smeri, da stremi k složnosti svojih članov, njihovi osebnostni rasti.
Člani morajo med seboj komunicirati in pripomoči k doseganju ciljev, ki si jih organizacija
zastavi.
Magistrsko delo vsebuje teoretični ter aplikativni del. Teoretični del sestoji iz uvodnega
dela, kjer so predstavljeni problem, namen, cilji ter raziskovalna vprašanja magistrskega
dela, metode, uporabljene pri raziskovanju, ter predpostavke in omejitve,s katerimi smo
se soočili. Teoretični del v nadaljevanju zajema opis in razlago pojmov, ki se nanašajo na
organizacijsko kulturo (npr.značilnosti, vloga in funkcije, ravni ter vsebina organizacijske
kulture). Predstavljene so tudi štiri tipologije organizacijskih kultur. Več pozornosti je
posvečene Cameronovi in Quinnovi tipologiji, saj je prav na njeni podlagi kasneje v
aplikativnem delu potekala raziskava v izbranem podjetju, kjer je analizirano trenutno
stanje ter želeno stanje organizacijske kulture. Kultura v izbranem podjetju je merjena z
merilnim instrumentom modela konkurenčnih vrednot OCAI. Z modelom McKinsey 7S
je merjeno razumevanje organizacijske kulture s strani zaposlenih s poudarkom na
vodenju managementa. Vodenje vpliva na organizacijsko kulturo, ki je pomemben
dejavnik poslovne uspešnosti. Zaposleni so v anketnem vprašalniku odgovarjali na
vprašanja, vezana na trde in mehke spremenljivke, s čimer smo dobili vpogled v trenutno
stanje na področju vodenja managementa.
Aplikativni del temelji na analizi raziskave, s katero se je ugotavljalo trenutno in želeno
stanje organizacijske kulture izbranega podjetja ter razumevanje organizacijske kulture.
Na osnovi rezultatov analize so se izoblikovali predlogi za morebitno izboljšavo
organizacijske kulture. Sklep sestoji iz temeljnih ugotovitev, ki so posledica analize
organizacijske kulture v izbranem podjetju, in na podlagi tega so podani odprti problemi,
za katere obstaja možnost, da se pojavijo v prihodnosti.
Ključne besede: organizacijska kultura, tipologije organizacijskih kultur, instrument OCAI, McKinseyjev 7S model, tipologija Camerona in Quinn.
Objavljeno v DKUM: 25.11.2019; Ogledov: 1461; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,98 MB) |
7. Učinki skladov EU za predpristopno pomoč v Republiki MakedonijiFilip Trombev, 2019, magistrsko delo Opis: Z razvojem je Evropska unija ustvarila različne mehanizme in politike v smeri izvajanja ukrepov, pomoči, zagotavljanja storitev, razvoja, vojaških posegov itd.
Skladi Evropske unije predstavljajo instrumente ali programe, ki nudijo pomoč državam članicam ali državam kandidatkam za članstvo v razvoju na različnih področjih. Na splošno so skladi oziroma programi namenjeni državam članicam, a za olajšanje njihove priprave na članstvo držav kandidatk je del teh sredstev odprt za države kandidatke ali posebna sredstva zgolj za predpristopno pomoč, ki pa je poseben interes ali namen te raziskave. V skladu s tem smo se pri nadaljnji opredelitvi problema usmerili ravno na Republiko Makedonijo kot državo kandidatko za članstvo v Uniji, s poudarkom na izkoriščenosti na državni ravni.
Do danes je več skladov prispevalo ali ponudilo priložnost za podporo državam članicam EU in državam kandidatkam za članstvo. Skladi so eden od instrumentov, ki pomagajo neenakim ali manj razvitim državam doseči razvojno raven tistih, ki so bolj razviti. Skladi so instrumenti, ki v veliki meri prispevajo k olajšanju predpristopne poti kandidatkam predvsem s finančno pomočjo ter pomočjo na številnih področjih, ki so pomembna tako za Unijo kot tudi za države kandidatke.
V začetnih poglavjih magistrskega dela smo opredelili Evropsko integracijo, njene cilje in njeno ekonomiko oziroma zakaj se države hočejo integrarati v EU, katere so prednosti in slabosti, izzivi in možnosti, pojasnili smo evolucijo Evropske Unije oziroma, kako je prišlo do politične in ekonomske skupnosti, opredelili sklade za predpristopno pomoč in pojasnili njihove cilje in naloge, opisali sestavine oziroma komponente teh skladov ter na kratko opisali njihovo implementacijo v Republiki Makedoniji.
V nadaljevanju smo analizirali izkoriščenost sredstev Instrumenta za predpristopno pomoč na državni ravni, in sicer glede na vrsto pogodb, organ ki vodi posel, vrsto uporabnika, v primerjavi z nacionalno udeležbo. Analizirali smo tudi sredstva glede na osnovne makroekonomske kazalnike ter podali dokaz za postavljeno hipotezo s pomočjo linearne regresije.
Ključne besede: Instrument za predpristopno pomoč, Evropska unija, skladi EU, evropske integracije.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1030; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,32 MB) |
8. Digitalni navigacijski instrument z dolgo avtonomijoGregor Hudin, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljen priročni digitalni navigacijski instrument, ki omogoča prikaz strani neba, časa, nadmorske višine in temperature. Njegov uporabniški vmesnik vsebuje le eno tipko, piskača in 12 digitalnih barvnih svetlečih diod. Omogočena je serijska komunikacija z računalnikom, konfiguriranje instrumenta prek krmilnih sporočil ter prikaz izmerjenih podatkov na računalnik. Razvili, sestavili in sprogramirali smo prototip instrumenta ter z meritvami preverili pravilnost njegovega delovanja.
Ključne besede: navigacija, digitalni instrument, vgrajeni sistem, senzor temperature in tlaka, magnetometer
Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1266; Prenosov: 119
Celotno besedilo (6,63 MB) |
9. Design of a multimodal hearing systemBernd Tessendorf, Matjaž Debevc, Peter Derleth, Manuela Feilner, Franz Gravenhorst, Daniel Roggen, Thomas Stiefmeier, Gerhard Tröster, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Hearing instruments (HIs) have become context-aware devices that analyze the acoustic environment in order to automatically adapt sound processing to the userʼs current hearing wish. However, in the same acoustic environment an HI user can have different hearing wishes requiring different behaviors from the hearing instrument. In these cases, the audio signal alone contains too littlecontextual information to determine the userʼs hearing wish. Additional modalities to sound can provide the missing information to improve the adaption. In this work, we review additional modalities to sound in HIs and present a prototype of a newly developed wireless multimodal hearing system. The platform takes into account additional sensor modalities such as the userʼs body movement and location. We characterize the system regarding runtime, latency and reliability of the wireless connection, and point out possibilities arising from the novel approach.
Ključne besede: multimodal hearing instrument, assistive technology, HIs
Objavljeno v DKUM: 06.07.2017; Ogledov: 1363; Prenosov: 383
Celotno besedilo (319,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. INSTRUMENT ZA REŠEVANJE S SREDSTVI UPNIKOV V LUČI DIREKTIVE 2014/59/EUDuško Krbanjević, 2016, diplomsko delo Opis: Problematika diplomskega dela se nanaša na reševanje bank oziroma finančnih institucij, natančneje na novo uveden instrument, ki bi moral v skladu s svojim namenom v prihodnosti prenašati breme dokapitalizacij iz javnih sredstev na zasebna. V okviru Evropske unije je bil podoben sistem poskusno uporabljen leta 2013 na Cipru, ob reševanju njihovega propadlega bančnega sektorja, ki je požel veliko kritik in se izkazal za zelo kontroverznega. Ciper je pokopala velika izpostavljenost grškemu dolgu, katerega del so bili primorani odpisati v okviru reševanja Grčije. Močno preveč napihnjenega finančnega sektorja država ni zmogla reševati z javnimi sredstvi, zato so izgube bili primorani trpeti upniki, vključno z depozitorji. Kljub rigoroznemu reševanju si je država danes opomogla, EU pa je instrument za reševanje s sredstvi upnikov vključila v gradnjo bančne unije v Direktivi 2014/59/EU. Ta direktiva predstavlja enega od treh stebrov bančne unije, ki smiselno zaokroža Ekonomsko in monetarno unijo, saj je v luči vse širše integracije nujna tudi harmonizacija na področju nadzora in reševanja bank. V delu so predstavljene nekatere razlike med reševanji z javnimi in zasebnimi sredstvi, na koncu pa podrobneje še sam instrument, kakor ga ureja direktiva.
Ključne besede: Bančna kriza, reševanje bank, Ciper, instrument za reševanje s sredstvi upnikov, bail-in, bail-out, bančna unija, Direktiva 2014/59/EU, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 02.12.2016; Ogledov: 1932; Prenosov: 167
Celotno besedilo (990,78 KB) |
