1. NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI OBRAVNAVE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI SKOZI INSTITUCIJO DRUŽBE IN OSNOVNE ŠOLETina Kotnik, 2016, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi je obravnava drugačnosti še vedno predmet polemik. Kljub kulturno-socialnemu napredku na področju hendikepa v slovenskem šolskem sistemu še nismo dosegli popolnega konsenza. V preteklosti smo zavzeli stališče popolnega zanikanja obstoja problema, čez čas smo realizirali razne oblike institucionalne segregacije in danes smo zaradi procesov integracije prišli do popolne vključitve in celostnega priznanja enakovrednega družbenega statusa osebam s posebnimi potrebami. Če so se nekoč posamezniki prilagajali skupini, se danes vrši proces prilagajanja elementov znotraj družbe in izobraževalnega procesa tistemu posamezniku, ki prilagoditve potrebuje. Problem diplomske naloge so sociološki dejavniki, ki vplivajo na razvoj družbe. Ta razvoj je pripomogel k pogledu, ki ga imamo na populacijo oseb s posebnimi potrebami danes. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, ki določajo naše raziskovano področje: definicije in različne opredelitve termina osebe s posebnimi potrebami. Povzeli smo mnenja različnih strokovnjakov in predstavili veljavne predpise in zakone, ki določajo obravnavo oseb s posebnimi potrebami. Nadalje smo se osredotočili na zgodovinski pregled hendikepa in predstavili razvojno os obravnave od segregacije in razvrščanja nekoč do integracije in usmerjanja danes. Predstavili smo prilagojeno obravnavo oseb s posebnimi potrebami znotraj slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema ter se dotaknili kadrovskih težav in odnosov med starši in strokovnjaki znotraj obravnave. V empiričnem delu pa smo proučevali mnenje širše javnosti o problematiki oseb s posebnimi potrebami v slovenskem družbenem prostoru. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje posameznikov o integrativnem izobraževanju in vplivu tovrstnega izobraževanja tako na sam proces kot na učeče se. Najpomembnejše, kar nas je v raziskavi zanimalo, sta odnos in splošna opredelitev posameznikov do problematike drugačnosti v današnji družbi in šolskem sistemu. Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, usmerjanje, zgodnja obravnava, segregacija, institucionalizacija, individualizacija, integracija, odnosi. Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2415; Prenosov: 293
Celotno besedilo (571,17 KB) |
2. Optimizacija informacijskih tokov v gradbenih projektih kot osnova za učinkovito strategijo uvajanja informacijskih tehnologijNenad Čuš Babič, 2011, doktorska disertacija Opis: Zaradi nenehnih pritiskov po skrajševanju rokov in zniževanju cen gradbenih storitev se podjetja na področju gradbeništva stalno soočajo s potrebo po večanju produktivnosti in ena izmed možnih rešitev je industrializacija gradbene proizvodnje. Industrializacija gradbenih procesov zahteva visoko stopnjo avtomatizacije in v tej točki se gradbena industrija sooča s številnimi problemi. Večina manjših in srednje velikih podjetij, ki v stroki prevladujejo, uporablja IT na zelo nizki stopnji. Še posebej so težave povezane z vzpostavitvijo in upravljanjem ustreznih informacijskih tokov, vzpostavljanjem interoperabilnosti med udeleženci in s tem povezanimi informacijskimi sistemi. V gradbeništvu se za potrebe izmenjave informacij o gradbenem objektu uveljavi koncept informacijskega modela zgradbe (Building Information Model – BIM). BIM gradbeni objekt opisuje celovito in nedvoumno ter v več dimenzijah. Je objektno zasnovan načrt zgradbe, ki vsebuje informacije o posameznih elementih – delih zgradbe – vključno z njihovimi atributi ter povezavami. Z uporabo BIM dosežemo enoten dostop do informacij za potrebe različnih panog, ki v gradbenem projektu sodelujejo. Vendar pa vpeljava koncepta modelno zasnovane gradnje v prakso kljub velikim naporom raziskovalcev in industrije še vedno ne poteka dovolj učinkovito.
V pričujoči raziskavi smo opravili analizo obstoječe prakse upravljanja z informacijami o objektih ter analizo pristopov k prehodu iz tradicionalne v modelno zasnovano gradnjo. Kot orodje analize smo uporabili ogrodje, ki ga je v sklopu institucionalne teorije definiral Scott [Scott 2004] in v katerem so opredeljeni tipi nosilcev institucij. V analizi smo 2D načrtovanje obravnavali kot institucionalizirano obliko delovanja in preučevali njegovo togo vpetost v procese in metode, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Želeli smo predvsem osvetliti razloge za stabilnost 2D pristopa v gradbeni in arhitekturni praksi. V drugem delu analize smo izsledke dveh izbranih velikih evropskih projektov umestili v splošno ogrodje procesa institucionalizacije povzetem po Tolbert & Zuckerjevem modelu [Scott 2007]. Namen tega dela analize je preučevanje sodobnih pristopov k prehodu v modelno gradnjo in postavljanje temeljev za boljše strateško odločanje pri nadaljnjem razvoju modelno zasnovane gradnje. Ključno vlogo za transformacijo gradbene industrije imajo mehanizmi, ki oblikujejo motivacijo za uvedbo sprememb, zato smo temu posvetili posebno pozornost in pokazali pomen ekonomskih učinkov v primerjavi s tehnično odličnostjo uvedenih rešitev. Osredotočili smo se še na v sedanji praksi manjkajoče vloge in druge organizacijske vidike.
V zadnjem delu smo na študiju primera pokazali kako lahko spoznanja izvedene analize uporabimo pri inovacijskih procesih v gradbeni industriji. Razvili smo prototip celovite organizacijsko-informacijske rešitev za vpeljavo modelno zasnovanega spremljanja gradnje in upravljanje z materialnimi tokovi. Na osnovi analize vlog udeležencev in ustaljenih delovnih procesov smo pripravili model informacijskih preslikav, ki zagotavlja večjo transparentnost materialnega toka. Omenjena preslikava obravnava posplošitve posameznih gradbenih elementov na nivo tipa/vrste elementa, pri čemer je potrebno ločiti identiteto posameznega načrtovanega gradbenega elementa od identitete fizično izdelanega gradbenega elementa. Navedeno področje smo izbrali, ker med seboj povezuje prej slabo povezana segmenta masovne proizvodnje in inženirskega načrtovanja in ima zato velik potencial za uspešno vpeljavo novih pristopov. Po drugi strani je upravljanje materialnega toka eden izmed bistvenih virov neučinkovitosti gradbene proizvodnje, ki ga z uporabo obstoječih pristopov temelječih na 2D načrtih ni mogoče učinkovito izpeljati. Pri oblikovanju opisane rešitve smo se držali načela, da morajo demonstracijski projekti pokazati predvsem ekonomske učinke in ne prevladujoče tehničnih, saj je vodilni mehanizem sprememb v gradbeni industriji večanje pridobitev. Ključne besede: : informacijsko modeliranje zgradb, interoperabilnost, informacijski tok, gradbena proizvodnja, načrtovanje zgradb, industrializacija gradnje, spremljanje materialnega toka, vodenje projektov, institucionalna teorija, institucionalizacija, nosilci institucij, mehanizmi institucionalizacije Objavljeno v DKUM: 22.07.2011; Ogledov: 4538; Prenosov: 428
Celotno besedilo (1,59 MB) |
3. FENOMEN IN INSTITUCIONALIZACIJA GRAFITAAljaž Tršar, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem raziskoval fenomen »grafita« in položaj »umetniškega« grafita v okolju priznane umetnosti. Velja namreč splošno prepričanje, da je grafit nezaželen način izražanja posameznikov, ki se srečujejo s komunikacijskim deficitom. Leta 1991 so avtorji zagrebške knjige Grafiti i subkultura navedli pet determinantnih elementov, ki naj bi definirali grafit, med katere so uvrstili tudi neformalnost in neinstitucionalnost. Razbrati je torej, da formalni oz. institucionalni grafit ne obstaja. Kot cilj naloge bom poskušal dokazati, da grafit in street art že nekaj časa nista le izrazno sredstvo marginalnih skupin mladostnikov, ampak predstavljata pomemben del sodobne umetnosti. Besedo »institucionalno« v tem kontekstu ne bomo navezovali le na galerijsko ali muzejsko okolje, torej institucijo kot takšno, pač pa jo bomo razumeli kot splošno priznanje in sprejetje določenih oblik grafitnega izražanja v svetu t.i. visoke umetnosti. Poizkušali bomo ugotoviti, kaj zajema fenomen grafita, kdo so grafitarji, in kaj se zgodi, ko grafit preide iz neformalne v formalno obliko umetniškega izražanja.
Za razumevanje fenomena grafita sem najprej pogledal v njegov zgodovinski razvoj. Tako sem spoznal položaj in dojemanje te vrste izražanja skozi različna časovna obdobja in to primerjal z današnjim stanjem. Zanimalo me je predvsem dogajanje v ZDA in Evropi, kjer sta grafit in street art najbolj razvita. Izpostavil sem nekaj najbolj legitimnih avtorjev, ki so s svojim grafitnim ustvarjanjem uspešno prodrli v svet »visoke« umetnosti.
Ob koncu naloge sem se dotaknil še slovenske grafitske scene, ki se je pred nekaj leti znašla na prelomni točki v dojemanju umetniškega grafita v instituciji. Pod drobnogled sem vzel prvo slovensko razstavo grafitov imenovano Grafitarji, ki je leta 2004 potekala v Ljubljani. Ključne besede: grafit, street art, institucionalizacija, galerija, muzej Objavljeno v DKUM: 16.03.2010; Ogledov: 3850; Prenosov: 229
Celotno besedilo (3,42 MB) |