| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Seznanjenost komitentov finančnih institucij s Splošno uredbo EU o varstvu podatkov
Ana Šimenko, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v tehnološko hitro razvijajočem se svetu, kjer so naši osebni podatki postali zelo ogroženi. Zaradi te problematike je Evropska unija sprejela Uredbo (EU) 2016/679, bolje poznano pod imenom Splošna uredba. Vsakodnevno prihaja do različnih zlorab osebnih podatkov, kar pa lahko izboljšamo na način, da se z zakonodajo in s svojimi pravicami dobro seznanimo. To lahko dosežemo predvsem s pomočjo informiranja in marketinškega komuniciranja na to temo. Boljša informiranost in posledično seznanjenost lahko privedeta tudi do večjega zaupanja podjetju, s katerim poslujemo. Kljub pomembnosti tematike veliko ljudi ne pozna vsebine Uredbe in posledično tudi svojih pravic. Naloga je razdeljena na dva dela, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo najprej predstavili ključne pojme za našo nalogo, nato smo iz teoretičnega vidika obravnavali področja Splošne uredbe ter Zakon o varstvu osebnih podatkov. V nadaljevanju smo predstavili še informiranje in z njim tesno povezano marketinško komuniciranje. Po pregledu strokovne literature s področja raziskovanja in zaključenemu prvemu delu naloge, smo se lotili še empiričnega dela. V tem delu smo se osredotočili predvsem na lastno raziskavo z zbiranjem primarnih podatkov, kjer nas je zanimalo, kako dobro so komitenti finančnih institucij v slovenskem prostoru seznanjeni s Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov. Raziskavo smo izvedli s pomočjo spletnega vprašalnika, ki smo ga delili na družbenih omrežjih. Vključenih je bilo 146 polnoletnih posameznikov iz različnih starostnih skupin. Z nalogo smo želeli preveriti, ali je bilo dovolj informiranja in marketinškega komuniciranja na področju Splošne uredbe ter kakšno mnenje imajo komitenti o svojem znanju na tem področju. Zanimalo pa nas je tudi, ali bi želeli biti še bolje obveščeni o obravnavani tematiki ter na kakšen način.
Ključne besede: Splošna uredba, informiranje, marketinško komuniciranje, finančna institucija, osebni podatek
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 81; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Institucija varuha človekovih pravic na ravni EU in v RS
Simona Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoče diplomsko delo obravnava institucijo ombudsmana tako z vidika mednarodnopravne ureditve kot tudi z vidika ureditve v Republiki Sloveniji. Danes je na splošno sprejeta modrost, da je institucija ombudsmana ključna institucija za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je eden izmed najpomembnejših civilizacijskih dosežkov. To je razvidno tudi iz tega, da je dobila svoje mesto v ustavnih redih skoraj vseh demokratičnih držav. Eden od korakov k demokraciji v naši družbi je bila uvedba te institucije v naš pravni sistem, v Ustavo RS. Institucija ombudsmana je pokazala v vseh državah zelo dobre rezultate. Ombudsman je namreč samo dopolnilno, neformalno sredstvo za nadzor nad delom upravnih organov. V deželah, ki so sprejele to institucijo poznajo tudi druga, pravna sredstva oziroma sisteme varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Prav glavne značilnosti ombudsmana so tiste, ki ga ločijo od vseh ostalih sistemov varstva pravic posameznikov. To so zlasti njegova neodvisnost od izvršilne veje oblasti, neformalni in enostavni postopki, široke pravne pristojnosti ter dostop do vseh informacij, tudi do dokumentov zaupne narave. Njegov uspeh in ugled sta odvisna predvsem od njegovega strokovnega ugleda in njegove sposobnosti komuniciranja z javnostjo. Ombudsman je in naj ostane zanesljiv, neodvisen, avtoritativen dejavnik v vsakdanjem življenju, ki ljudem vsak dan in kadarkoli zagotavlja, da konkretne kršitve njihovih človekovih pravic ne bodo neopažene, prezrte ali pozabljene. Pomembno je namreč, da se napake, kadar se pojavijo, priznajo in, če je le mogoče popravijo. Hitro opravičilo je včasih edino, kar pritožnik pričakuje.
Ključne besede: institucija, ombudsman, človekove pravice in temeljne svoboščine, Varuh človekovih pravic RS, Evropski ombudsman
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 966; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
Deinstitucionalizacija osebnostne oskrbe starostnikov
Eva Lenko, 2016, magistrsko delo

Opis: Staranje prebivalstva in s tem deleža starostnikov zahteva spremembe tudi na področju osebnostne oskrbe starostnikov. Kljub izrazito institucionalni usmerjenosti, je potrebno v smislu zagotavljanja pravice do neodvisnega in samostojnega življenja v starosti pričeti z uvedbo postopka deinstitucionalizacije, kot posledice ki jo predvideva dolgotrajna oskrba. Dolgotrajna oskrba mora združevati splošno dostopnost podpornih storitev uporabnikom, visoko stopnjo njihove kakovosti in dolgoročno finančno vzdržnost. Starostnikom je potrebno ponuditi čim širši nabor podpornih storitev, ki jim bodo pod finančno dostopnimi pogoji omogočale življenje v domačem okolju in s tem kasnejšo institucionalizacijo. V ospredje je potrebno postaviti starostnika, njegove potrebe in spoštovanje njegove volje in ga obravnavati kot enakopravnega člana naše družbe. Z deninstitucionalizacijo osebnostne oskrbe starostnikov bi starostnikom omogočili možnost, da se svobodno odločajo kje bodo koristil podporne storitve doma ali v instituciji. Kljub vsemu pa jim je potrebno zagotoviti nemoteno zdravstveno in socialno oskrbo, dostopno pod enakimi pogoji, možnost izbire med formalno in neformalno oskrbo, možnost namestitve v stanovanjske skupine, pri čemer pa ne sme priti do kršitev pravic do zdravstvene oskrbe in zmanjšanja kvalitete življenja starostnika. Celoten postopek bo spremljala celovita preobrazba, kamor se bodo morali poleg starostnikov vključevati tudi svojci, lokalna skupnost, izvajalci socialnovarstvenih storitev, izvajalci zdravstvenih storitev, prostovoljci, formalni in neformalni oskrbovalci, društva in drugi podporniki. Deinstitucionalizacija pomeni spremeniti pogled na staranje in starostnika. To pa ne pomeni, da institucij ne potrebujemo več. Institucije bodo še vedno imele pomembno vlogo pri izvajanju socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev za starostnike v tistih primerih, ko starostnik iz zdravstvenih, socialnih ali iz drugih razlogov ne bomo mogel ostati v domačem okolju, upoštevajoč starostnikove subjektivne in objektivne okoliščine. Deinstitucionalizacija bo doprinesla k preoblikovanju obstoječih institucij, kljub vsemu pa bo za institucijo pomenila uresničitev temeljnega koncepta pri zagotavljanju osebnostne avtonomije starostnika pri izbiri namestitve s čimer pa se zagotavlja pravica do kakovostne, primerne in varne oskrbe starostnika. Deinstitucionalizacija bo zagotavljala proces vzporednega razvoja raznovrstnih podpornih storitev, ki bodo dosegljive vsem uporabnikom s tem pa dolgoročno zmanjšala število institucionalnih namestitev.
Ključne besede: starostnik, deinstitucionalizacija, institucija, osebnostna oskrba, dolgotrajna oskrba, kakovostna oskrba, primerna in varna oskrba, formalna in neformalna oskrba, podporne storitve, socialnovarstvene storitve, zdravstvene storitve.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1193; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
FATCA, OECD CRS IN DAC2 KOT ODGOVOR NA DAVČNE UTAJE
Ana Pristolič, 2016, magistrsko delo

Opis: V nalogi so predstavljena nova orodja v boju proti mednarodnim davčnim utajam, ki temeljijo na avtomatični izmenjavi podatkov: FATCA zakonodaja (Foreign Account Tax Compliance Act), uveljavljena s strani ZDA, OECD Enotni standard poročanja (Common Reporting Standard) in DAC2, evropska direktiva, ki OECD CRS vnaša v evropski pravni red. Izmenjava podatkov med pristojnimi organi različnih držav je do sprejema obravnavanih predpisov praviloma potekala na podlagi zahtev v povezavi s konkretnim davčnim zavezancem. Z novimi instrumenti se izmenjava razširja na avtomatično izmenjavo podatkov v zvezi s finančnimi računi. Boj proti davčnim utajam je možen le z učinkovitim sodelovanjem davčnih organov, ki je lahko uspešen zgolj s poenotenim in avtomatiziranim sistemom za izmenjavo podatkov. Posebna pozornost je namenjena obveznostim, ki jih navedeni predpisi prinašajo slovenskim finančnim institucijam. Finančne institucije so dolžne izvajati postopke dolžne skrbnosti za opredelitev finančnih računov in njihovih imetnikov ter določene podatke o davčnih zavezancih nerezidentih poročati pristojnemu organu. V zaključku naloge je predstavljena primerjava sistemov, posledice njihove uvedbe in dileme, ki se v zvezi z njimi pojavljajo. Omenjeni so tudi novi koraki pri boju proti čezmejnim davčnim utajam. Naloga obravnava pomembno in aktualno problematiko, ki ne vpliva samo na poslovanje finančnih institucij, temveč tudi davčne zavezance in pristojne organe ter premika meje pri izmenjavi informacij med davčnimi organi v boju proti davčnim utajam.
Ključne besede: FATCA, Foreign Account Tax Compliance Act, IGA, Intergovernmental Agreement, OECD CRS, Standard avtomatične izmenjave podatkov o finančnih računih, Enotni standard poročanja, Common Reporting Standard, DAC2, Direktiva o upravnem sodelovanju, AEOI, avtomatična izmenjava podatkov, čezmejne (mednarodne) davčne utaje, postopki dolžne skrbnosti, finančni račun, finančna institucija
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 1400; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI ŠOLE KOT DRUŽBENE INSTITUCIJE PRVIH 100 LET ŠOLSTVA V RIMSKIH TOPLICAH
Jasmina Oblak, 2015, diplomsko delo

Opis: S tretjim osnovnošolskim zakonom leta 1869 je osnovna šola resnično postala »politicum«, stvar države, na papirju uradno ločena od cerkve in duhovščine. Obiskovali so jo otroci med šestim in štirinajstim letom starosti, kar je med starši in učitelji, posebej na vasi, povzročilo veliko nevšečnosti. Učitelji so v tem času dobili pogoje za boljšo izobrazbo, obljubljeni so jim bili višji dohodki in večja samostojnost. V nalogi smo želeli predstaviti podeželsko šolo v Rimskih Toplicah med letoma 1859 in 1959. To zgodovinsko obdobje so zaznamovali številni politični dogodki: obe svetovni vojni, razpad Avstro-Ogrske monarhije in nastanek jugoslovanske države. Šola kot institucija se je novim razmeram prilagajala s številnimi reformami in zakoni kljub kritičnim pozivom učiteljev, ki jih je oblast s pridom izkoriščala, jim nalagala vedno več birokratskega dela ter jih vključevala v zunajšolske aktivnosti, hkrati pa hvalila njihovo skromnost in pokorščino, a bila vselej gluha ob njihovi duhovni in materialni stiski. Šole so se ves ta čas srečevale s prostorskimi, kadrovskimi, finančnimi in materialnimi problemi, kar je vsakič vplivalo na kakovost izobraževanja in raven znanja učenk in učencev. S pomočjo šolske kronike in ostalih virov smo v nalogi na kratko opisali družbene, politične in gospodarske razmere v državi. Poudarili smo tudi razlike med sprejetimi zakoni in dejanskimi razmerami oziroma problemi, s katerimi so se spopadali vaški učitelji pri vzgoji in izobraževalnem procesu, ko so morali spretno krmariti med še vedno močnim vplivom cerkve na vasi, bogatimi veleposestniki, ki so šolo videli kot odlično sredstvo potujčevanja, ter državo, ki jim je dajala kruh.
Ključne besede: osnovna šola, šolska kronika, družbena institucija, vzgoja, izobraževanje, Rimske Toplice
Objavljeno: 11.03.2015; Ogledov: 964; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (3,71 MB)

6.
UMETNOST V KOVČKU
Sara Žičkar, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Umetnost v kovčku je nastalo z namenom raziskati idejo prenosljivosti in mobilnosti umetniškega dela ter tudi praktično preizkusiti in predstaviti kovček kot nizkocenovni objekt razstave. Likovna umetnost ni odporna na finančno in gospodarsko krizo. Zaradi nepovezanosti s tujino, neizoblikovanega trga, premalo vložene kulturne ter politične volje je v času krize to področje toliko bolj zapostavljeno. Naštetih je le par posledic, ki se v Sloveniji pojavljajo zaradi slabše razvitega umetniškega sistema ter vsesplošne krize v primerjavi z bogato tradicijo Zahoda. Marsikatero umetniško ustvarjanje do zdaj ni bilo mogoče brez kompromisov, danes pa so tisti s statusom samostojnih kulturnih ustvarjalcev še posebno ranljivi in jih lahko smatramo kot krhko družbeno skupino. (Puncer, 2012) Njihovi umetniški načrti so vedno bolj povezani z različnimi načini preživetja. Na področju razstavne dejavnosti oz. likovne produkcije je skromna sponzorska podpora, javna sredstva pa so omejena. Zaradi tega je v zadnjih letih beseda mobilnost postala pomemben izraz v kulturni politiki in politični ekonomiji. Z njo namreč sodobne institucije zagovarjajo pomen svojega obstoja. Simbol mobilnosti pa je bil že od nekdaj kovček, s katerim lahko prispevamo k razmisleku o preoblikovanju institucionalnega delovanja, preseganju brezosebnih tehnik in ga predvsem izpostavimo kot nizkocenovni objekt razstave.
Ključne besede: prenosljivost, mobilnost, kovček, nizkocenovna razstava, sodobna institucija umetnosti, ekonomija, kurator
Objavljeno: 08.10.2014; Ogledov: 1071; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
STALIŠČA MLADIH DO EVROPSKE UNIJE
Barbara Frank, 2014, diplomsko delo

Opis: Tako Evropska unija kot družbena kategorija mladih sta za današnjo slovensko družbo zelo pomembni, saj Evropska unija predstavlja tisto nadnacionalno institucijo, ki pomembno vpliva na odločitve in delovanje slovenske države, mladi pa so tista družbena skupina, ki bo v prihodnosti pomagala te procese soustvarjati in spreminjati. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se najprej osredotočili na skupino mladih kot družbeno kategorijo ter podali različne definicije le-te. V nadaljevanju smo se osredotočili na aktualne politike, ki jih Evropska unija izvaja na področju mladine, hkrati pa smo izpostavili tudi posamezne programe, namenjene dobrobiti ter razvoju družbene kategorije mladih. Nadaljevali smo s preučevanjem preteklih raziskav na temo stališč mladih do Evropske unije, ki predstavljajo glavnino empiričnega dela pričujoče diplomske naloge. V empiričnem delu smo s pomočjo raziskave Mladina 2013, ki so jo izvedli raziskovalci Filozofske fakultete v Mariboru, analizirali stališča, mnenja in ocene mladih v Sloveniji glede Evropske unije ter dejavnike le-teh. V četrtem poglavju smo strnili vse ugotovitve, ki smo jih pridobili med pisanjem diplomskega dela, hkrati pa za določene zaključke poiskali razlage in odgovore. Ugotovili smo namreč, da imajo mladi v Sloveniji pozitivno stališče do Evropske unije le na ravni evropske integracije, medtem ko so njihova stališča do EU na politični in gospodarski ravni negativna. Pričujoče diplomsko delo nam tako daje poglobljen vpogled v problematiko stališč mladih v Sloveniji do Evropske unije.
Ključne besede: Mladi, družbena skupina, institucija, Evropska unija, Evropska komisija, Slovenija, stališče, mladinska politika, mladinski programi, politika, gospodarstvo, evropska integracija, prihodnost.
Objavljeno: 07.04.2014; Ogledov: 1587; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

8.
ANALIZA POTREBNIH INFORMACIJ O TUJIH TRGIH IN NJIHOVI MOŽNI VIRI
Anja Krajnc, 2013, diplomsko delo

Opis: Večina držav je danes povezanih z mednarodnim poslovanjem, zato velja, da je malo slovensko gospodarstvo še bolj odvisno od povezovanja s tujimi trgi in izkoriščanja njihovih potencialov. Med državami obstajajo razlike, in sicer gospodarske, politične, kulturne in tehnološke, kar pomeni, da se poslovanje razlikuje od države do države. Podjetje, ki se odloči vstopiti na tuji trg, mora dimenzije preučiti in spoznati. S tem spozna priložnosti na določenem tujem trgu in je prav tako pripravljeno na tveganja.
Ključne besede: Internacionalizacija, mednarodno poslovanje, dimenzije mednarodnega poslovanja, informacije o tujih trgih, institucija za spodbujanje internacionalizacije
Objavljeno: 18.11.2013; Ogledov: 908; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (685,42 KB)

9.
Pomoč negovalnega kadra starostnikom pri individualnih potrebah v posebnem socialnovarstvenem zavodu
Stanka Vozlič, 2012, specialistično delo

Opis: V specialističnem delu je obravnavan temeljni družbeni proces - proces staranja, ki je globalen in sodi med najpomembnejše značilnosti človeške civilizacije na začetku tretjega tisočletja. Starostnik je obravnavan v teoretično sociološkem in zdravstvenem kontekstu v odnosu z okoljem, ko je njegov nov življenjski prostor zaradi potrebe po zdravstveni negi in odvisnosti od nje socialnovarstvena institucija. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako negovalni kader posebnih socialnovarstvenih zavodov zagotavlja pomoč stanovalcem v izvajanju individualnih potreb s poudarkom na zadovoljevanju fizičnih, psiholoških in socialnih potreb. Ugotoviti smo želeli tudi njihovo samooceno ustreznosti strokovnega znanja za zagotavljanje individualnih potreb stanovalca in starostnika. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi z uporabo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo je izpolnilo 221 zaposlenih, ki delajo v negovalnem timu v petih posebnih socialnovarstvenih zavodih. Rezultati ankete so pokazali, da imajo anketiranci za zagotavljanje individualnih potreb posamezne življenjske aktivnosti različna strokovna znanja ter da zaposlenim v negovalnem timu ne uspe vedno zadovoljiti vseh individualnih potreb stanovalcev. Strokovnemu znanju za izvajanje zdravstvene nege zaposleni v negovalnem timu pripisujejo zelo veliko pomembnost.
Ključne besede: starost, staranje, zdravstvena nega, socialna oskrba, institucija, posebni socialnovarstveni zavod
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1471; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Cerkve in suženjstvo juga ZDA
Tina Dolinar, 2011, diplomsko delo

Opis: V Združenih državah Amerike se je institucija suženjstva obdržala skoraj četrt stoletja in je bistveno zaznamovala razvoj in zgodovino te države. Čeprav je cerkev v ZDA ločena od države, so imele ameriške denominacije krščanske cerkve vedno močan vpliv na družbo in dogajanje. Namen tega diplomskega dela je predstaviti razvoj pomembnejših cerkev v ZDA pred in po uvedbi suženjstva, njihov odnos do sužnjev in institucije suženjstva ter njihovo vpletenost v boj za ohranitev ali ukinitev tega zloglasnega gospodarskega in družbenega sistema. V zgodnji dobi suženjstva na področju ZDA je Društvo prijateljev (kvekerji) predstavljalo glavnega pobudnika protisužnjelastniških prizadevanj. Kvekerji so proti suženjstvu ostro protestirali že v 80. letih 17. stoletja, ko so se vse ostale denominacije krščanske cerkve ukvarjale predvsem s pokristjanjevanjem sužnjev. Cerkve so odigrale pomembno vlogo pri osvoboditvi sužnjev na severu države, a na jugu niso bile uspešne, kar pa je bila predvsem posledica notranjih nesoglasij in krepitve prosužnjelastniške mislenosti znotraj tamkajšnjih cerkev. Diplomsko delo opredeli tudi vpliv suženjstva na delovanje in organizacijo cerkev. Ker so bile do 30. let 19. stoletja v izvajanje institucije suženjstva vpletene skoraj vse cerkve, je posledično vprašanje suženjstva razklalo večino uveljavljenih protestantskih denominacij. Ob izbruhu državljanske vojne so cerkve sledile političnim in družbenim razmeram: južne predstavnice so se postavile na stran Konfederativnih držav Amerike in severne na stran Unije. V tem primeru so se še posebej izkazale severne cerkve, saj jim je, skupaj z ostalimi abolicionisti, uspelo takratne oblasti prepričati, da vojno za ohranitev Unije izrabijo tudi kot vojno za odpravo suženjstva.
Ključne besede: Ključne besede: cerkev, denominacija, institucija suženjstva, suženj, prosužnjelastniška in protisužnjelastniška miselnost, razkoli znotraj cerkev.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2833; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici