| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Prodaja premoženja stečajnega dolžnika v stečaju
Monika Majer, 2019, diplomsko delo

Opis: Kljub skrbnemu poslovanju lahko družba zaide v velike finančne težave. Ena izmed glavnih negativnih značilnosti slovenskega gospodarstva je plačilna nesposobnost oz. plačilna nedisciplina, ki je razlog za začetek stečajnega postopka. Glavni cilji stečajnega postopka so, da so vsi upniki obravnavani enako, da so v čim večjem delu poplačane terjatve upnikov, ter da se po končani unovčitvi premoženja stečajnega dolžnika in razdelitvi stečajne mase insolventen gospodarski subjekt izbriše iz sodnega registra. Celotno premoženje stečajnega dolžnika se unovči v okviru stečajnega postopka, iz tega premoženja se oblikuje stečajna masa. V stečajno maso spada vso premoženje, razen tistega, ki je predmet izločitvene pravice. Iz stečajne mase se po pravilih in vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja, poplačajo upniki prezadolženega dolžnika. Pri prodaji premoženja v stečajnem postopku obstajajo tudi posebnosti glede posamezne vrste premoženja. V diplomskem delu je podrobneje prestavljen stečajni postopek in z njim povezana prodaja premoženja oz. stečajne mase.
Ključne besede: insolventnost, stečajni postopek, prodaja premoženja, stečajni dolžnik, stečajna masa
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (480,99 KB)

2.
Fikcija prijave izločitvene pravice
Urška Cmok, 2021, magistrsko delo

Opis: Izločitvena pravica je pravica lastnika ali imetnika druge premoženjske pravice, da iz stečajne mase izloči premoženje, ki ne pripada stečajnemu dolžniku. Izločitveno pravico, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, mora upnik v skladu s pravili ZFPPIPP prijaviti v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Pravočasna prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku pomeni oviro za prodajo premoženja, ki je predmet te izločitvene pravice. Če upnik izločitvene pravice ne prijavi v roku, določenim z zakonom, tvega, da bo upravitelj v stečajnem postopku prodal premoženje, ki je predmet te izločitvene pravice, s tem pa bo upnik izločitveno pravico tudi izgubil. ZFPPIPP je z uveljavitvijo novele G, zaradi varstva nekaterih izločitvenih upnikov, uvedel posebna pravila za prijavo in preizkus izločitvene pravice glede nepremičnine, ki med drugimi urejajo fikcijo prijave izločitvene pravice. Posebna pravila, ki jih ureja 299.a člen ZFPPIPP, se uporabljajo v primerih, ko je lastninska pravica vknjižena v korist stečajnega dolžnika, izločitveni upravičenec pa sodno uveljavlja pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. V zvezi z začetkom sodnega postopka mora biti v zemljiški knjigi pri tej lastninski pravici v korist izločitvenega upravičenca vpisana ena izmed zaznamb spora ali izrednega pravnega sredstva. Časovni trenutek, na podlagi katerega presojamo, kdaj velja izločitvena pravica za pravočasno prijavljeno v skladu s pravno fikcijo, je odvisen od tega, ali je vpis zaznambe začel učinkovati pred ali po poteku roka za prijavo izločitvene pravice ter od tega, kdaj je bil vpis zaznambe opravljen v zemljiško knjigo. 299.a člen ZFPPIPP je tako nastal kot produkt jasnosti in doslednosti ustreznega upoštevanja posebnih pravil o začetku učinkovanja vpisov po 5. členu Zakona o zemljiški knjigi in publicitetnih učinkov vpisov po 6. členu, kadar je v zemljiški knjigi vpisana ena od varovalnih stvarnih pravic, tj. zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini ali zaznamba spora izrednega pravnega sredstva. Izločitvena pravica se tako na podlagi fikcije prijave šteje za prijavljeno, brez da bi upnik izločitveno pravico v stečajnem postopku prijavljal na podlagi posebne procesne vloge. Fikcijo prijave izločitvene pravice v postopku osebnega stečaja enega od zakoncev ureja tudi Družinski zakonik, ki v 83. členu določa postopek določitve deleža zakoncev na skupnem premoženju, če se je nad enim od zakoncev začel postopek osebnega stečaja. Družinski zakonik ureja fikcijo prijave izločitvene pravice, po kateri se šteje, da je zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, v postopku osebnega stečaja prijavil izločitveno pravico v višini polovice skupnega premoženja. Zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, tako nikoli ne more zamuditi s prijavo izločitvene pravice. Fikcija prijave na ta način olajšuje položaj zakonca, saj mu ni potrebno uveljavljati prijave izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP, hkrati pa mu ni potrebno dokazovati, da je predmet izločitvene pravice pridobljen na podlagi skupnega premoženja zakoncev. V kolikor se zakonec, ki ni v postopku osebnega stečaja, ne strinja z višino deleža, lahko s prijavo izločitvene pravice po pravilih ZFPPIPP uveljavlja višji delež na skupnem premoženju.
Ključne besede: izločitvena pravica, prijava izločitvene pravice, fikcija prijave, ločitvena pravica, insolventnost, stečaj, osebni stečaj zakonca, stečajna masa, domnevni lastnik, vknjiženi lastnik, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, varovalne stvarne pravice.
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 438; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Preprečevanje zlorab pri odpustu obveznosti v osebnem stečaju potrošnikov: primerjava med slovenijo, nemčijo in hrvaško
Žan Šalamon, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali osebni stečaj potrošnika, natančneje institut odpusta obveznosti. Neprestano spreminjanje družbenih, gospodarskih in političnih razmer, višanje življenjskih stroškov, nepredvidljivost, zadolževanje ter drugi dejavniki in razlogi lahko privedejo do nezmožnosti odplačila vseh svojih obveznosti pri potrošniku. Postane lahko insolventen. Na takšen način se lahko začne postopek osebnega stečaja potrošnika ter postopek odpusta obveznosti. V družbi se pojavlja prepričanje, da se z odpustom obveznosti lahko doseže zloraba, in sicer je upnik lahko oškodovan. Opredelili smo osebni stečaj v Sloveniji, raziskali pravno podlago za osebni stečaj potrošnika, pogoje za nastanek insolventnosti. Preučili in analizirali smo statistične podatke za osebne stečaje v Sloveniji, in sicer kakšni so razlogi za te podatke, od kdaj so ti podatki relevantni ter kako so se spreminjali skozi določeno obdobje. Opredelili smo načela stečajnega postopka, predstavili insolventnost ter prijavo in preizkus terjatev ter stečajno maso. Predstavili smo dostop do objav dokumentov in podatkov o stečajnih postopkih preko spletne strani Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Raziskovali smo postopek osebnega stečaja in odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem ter izvedli primerjavo ureditve odpusta obveznosti med Slovenijo, Nemčijo in Hrvaško. Predstavili smo postopke odpusta obveznosti v Sloveniji, Nemčiji in na Hrvaškem. Primerjali smo strogost pogojev in ovir za dosego odpusta obveznosti potrošnika. Preučili in primerjali smo pravna varovala v postopku odpusta obveznosti za preprečitev možnosti zlorab odpusta obveznosti. Ugotovili smo, da so pravne ureditve osebnega stečaja in odpusta obveznosti med primerjanimi državami podobne. Zasnovane so s podobnimi nameni. Večkrat se spreminjajo na podlagi ugotovitev v praksi, predlogov stroke, spreminjanja gospodarstva in razvoja in medsebojnih primerjav med državnimi ureditvami. Ugotovili smo, da imajo posamezne ureditve v državah določena določila dosego odpusta obveznosti zastavljena strožje, kot druge, določena manj strogo kot druge. Prav tako smo ugotovili, da je vir odpusta obveznosti lahko vir najrazličnejših zlorab, saj kljub raznim pravnim varovalom, natančnim in strogim ureditvam, obstaja možnost, da dolžnik namerno izkoristi institut odpusta obveznosti, da bi pridobil razne koristi.
Ključne besede: odpust obveznosti, insolventnost, osebni stečaj, upnik, dolžnik, primerjava
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

4.
Odpoved delovnega razmerja v primeru stečaja in pravice delavcev
Eva Moravec, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu predstavimo pomen pojmov stečaj podjetja in stečajni postopek ter organe v stečajnem postopku. Stečajni postopek ali stečaj je oblika prenehanja dolžnika, ki je prezadolžen ali plačilno nesposoben, dolžnikovo premoženje pa ne zadošča za kritje vseh njegovih obveznosti. Namen stečaja je, da so vsi upniki obravnavani enako in da dobijo poplačan enak delež svojih prijavljenih in priznanih terjatev. Po končanem stečaju podjetje preneha s poslovanjem, saj se izbriše iz sodnega registra. Da se stečajni postopek uspešno izvede, so potrebni organi stečajnega postopka. Ti organi so stečajni senat, stečajni upravitelj in upniški odbor. Predstavimo tudi pravice delavcev in vlogo jamstvenega sklada. Delovanje slednjega je namenjeno delavcem, ki so dobili odpoved delovnega razmerja zaradi insolventnosti njihovega delodajalca.
Ključne besede: stečaj, stečajni postopek, organi v stečajnem postopku, insolventnost, jamstveni sklad
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 553; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
Preiskovanje insolvenčnih kaznivih dejanj in drugih oblik oškodovanja upnikov
Dajana Kapel, 2019, magistrsko delo

Opis: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Ključne besede: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Objavljeno: 20.06.2019; Ogledov: 471; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
Uspešnost managerskih prevzemov družb (MBO) v Sloveniji in tujini
Petra Grah, 2019, doktorska disertacija

Opis: V ZDA so se prevzemi družb pričeli že konec 19. stoletja, t. i. management buy out oz. prevzemi s strani managementa (v nadaljevanju MBO) pa sredi prejšnjega stoletja in se kasneje razširili tudi v druge države. Število MBO se je z leti povečevalo, njihova vrednost pa je naraščala vse do gospodarsko finančne krize leta 2008. Managerji prevzema večinoma ne financirajo z lastnimi sredstvi, temveč se zadolžujejo, pri čemer po navadi breme vračila posojila nosi ciljna družba. Velikokrat se zato zgodi, da ciljne družbe postanejo insolventne, kar se je dogajalo tudi v Sloveniji. V doktorski disertaciji proučujemo prevzemno zakonodajo v Sloveniji in tujini ter uspešnost oz. neuspešnost MBO v Sloveniji. Odgovoriti smo poskušali na ključno raziskovalno vprašanje, in sicer »Kaj je treba spremeniti v slovenski zakonodaji, da bodo MBO v Sloveniji uspešnejši, manjšinski delničarji in upniki še bolj zaščiteni, ciljne družbe pa se po izvedenem prevzemu ne bodo znašle v insolventnih postopkih in postopkih preventivnega prestrukturiranja?«. Na začetku doktorske disertacijo smo opredelili ključne pojme na področju prevzemov, MBO in prevzemov z zadolžitvijo, nato smo predstavili in opredelili različne prevzemne zakonodaje, analizirali metode in indikatorje, ki napovedujejo stečaj ali finančno prestrukturiranje družbe, na koncu pa izvedli raziskavo na področju MBO v Sloveniji. V Sloveniji je bilo na področju prevzemov in MBO opravljenih malo raziskav. Pozornost so namenjali predvsem motivom za prevzem družbe ter uspešnosti prevzemov glede na vrsto prevzema. V empiričnem delu smo se osredotočili na proučitev posameznih indikatorjev uspešnosti oz. neuspešnosti MBO in določanju uteži posameznim področjem in kazalnikom. Pri tem smo uporabili metodo analitičnega hierarhičnega procesa (v nadaljevanju AHP). Za vzorec smo uporabili triindvajset izbranih MBO v Sloveniji, jih razvrstili med uspešne oz. neuspešne MBO ter med seboj primerjali njihove rezultate. Nato smo s pomočjo izbranih indikatorjev predstavili, kateri indikatorji so se pojavili v primerih uspešnih oz. neuspešnih MBO v Sloveniji. V teoretičnem delu smo se osredotočili na prevzemno zakonodajo, ki se je v Sloveniji že velikokrat spremenila, vendar so izboljšave še vedno možne. Možnost izboljšav smo dokazovali z analizo in primerjavo različnih zakonodaj in predpisov v ZDA, Združenem kraljestvu in na Nizozemskem. Osredotočili smo se predvsem na posebno obravnavanje v primeru MBO, delno ponudbo, zahtevo po razkritju informacij o financiranju ponudbe in o virih financiranja ponudbe, zahtevo o obveznem imenovanju neodvisnih strokovnjakov ter napovedi o dobičku, izkazih finančnih koristi in vrednotenju premoženja, ki jih pripravijo usposobljeni svetovalci. Na osnovi ugotovitev smo predlagali spremembo Zakona o prevzemih (v nadaljevanju ZPre-1), ki je usklajena z obstoječim pravnim redom, splošno veljavnimi načeli in predpisi Republike Slovenije in Evropske unije.
Ključne besede: prevzem, managerski odkup, prevzem z zadolžitvijo, zakonodaja, insolventnost, analitični hierarhični proces
Objavljeno: 18.04.2019; Ogledov: 1536; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (5,14 MB)

7.
Postopek upniške prisilne poravnave v Sloveniji in primerjava z Irsko ter Srbijo
Dejana Starčević, 2018, magistrsko delo

Opis: Globalizacija posredno vpliva na večji pomen insolventnih postopkov. Dandanes se v gospodarstvu velik del podjetij sooča z odločitvijo, ali naj zaključi svoje poslovanje, ali pa poskuša rešiti svoj položaj in nadaljuje s poslovanjem, v upanju, da bo poplačalo svoje dolgove in posledično okrevalo. Za delovanje vsakega podjetja je potrebno veliko poguma, trdega dela in tveganja. Včasih pa se stvari ne odvijajo po načrtih, podjetje postane, zaradi različnih razlogov, plačilno nesposobno in poiskati je potrebno najboljšo rešitev med insolventnimi postopki. Za upravljanje dolga podjetja je na voljo kar nekaj možnosti, odločanje pa je odvisno od resnosti dolga. V magistrskem delu govorimo o prisilni poravnavi z vidika novodobne prakse. Lotimo se vprašanj o ukrepih upniške prisilne poravnave kot posebnega instituta in zaščite dolžnikov v le-tej. Prav tako skušamo ugotoviti kako druge države obravnavajo prisilno poravnavo na predlog upnikov in na kakšen način so le-te zaščitile svoje dolžnike.
Ključne besede: insolventnost, upniška prisilna poravnava, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 20.12.2018; Ogledov: 811; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

8.
Fiduciarna razmerja v stečaju
Maja Platnjak, 2018, magistrsko delo

Opis: Razlog za sklenitev fiduciarnih poslov je največkrat v zavarovanju, zato za takšne oblike zavarovanj uporabljamo izraz fiduciarna zavarovanja. Med tipična fiduciarna zavarovanja uvrščamo prenos lastninske pravice v zavarovanje, odstop terjatve v zavarovanje in prenos finančnih instrumentov v zavarovanje. Skupna značilnost fiduciarnih zavarovanj je zaupnost razmerja, neakcesornost in možnost zunajsodne uveljavitve prednostnega poplačilnega upravičenja. Nadaljnja značilnost fiduciarnih zavarovanj je prenos »polne« pravice, saj fiduciar na predmetu zavarovanja pridobi popolno imetništvo oziroma popolno lastninsko pravico. Fiduciarna zavarovanja tako dajejo več pravne oblasti, kot je to gospodarsko potrebno, zato pravni red ta presežek oziroma preobdarovanost kompenzira v primeru stečaja. Fiduciarju se v primeru fiduciantovega stečaja prizna manj kot polno imetništvo oziroma polna lastninska pravica, in sicer le ločitvena pravica. V primeru neplačevitosti fiducianta, fiduciarna zavarovanja gravitirajo k pravnim učinkom zastavne pravice in ne k polnemu imetništvu oziroma polni lastninski pravici. Temu ustrezen je tudi pravni položaj fiducianta v primeru stečaja fiduciarja. Fiduciantu je namreč priznan položaj izločitvenega upnika. Začetek stečajnega postopka ne vpliva na ločitveno pravico in terjatev, zavarovano s to ločitveno pravico ter na izločitveno pravico. Uveljavitev ločitvene pravice se lahko opravi v sodnem postopku ali pa v zakonsko določenih primerih tudi izvensodno. V primerih fiduciarnih zavarovanj je mogoča izvensodna prodaja, ki zagotavlja hitrejše poplačilo zavarovane terjatve, in ne vsebuje stroškov, ki so povezani z vodenjem sodnega postopka.
Ključne besede: fiduciarna zavarovanja, prenos lastninske pravice v zavarovanja, odstop terjatve v zavarovanje, prenos finančnih instrumentov v zavarovanja, insolventnost, stečaj, izločitvena pravica, izločitveni upnik, ločitvena pravica, ločitveni upnik
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 1576; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (629,93 KB)

9.
Obvladovanje tveganj poslovodskih prevar in zlorab insolvenčnega sistema pred začetkom postopka zaradi insolventnosti v Sloveniji
Maja Kolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V času gospodarske krize so se pričeli prvi odmevni stečaji večjih gospodarskih družb. V mnogih insolvenčnih postopkih teh družb so bila ugotovljena nedovoljena ali celo nezakonita dejanja poslovodstva. Največja tveganja za nedopustna dejanja se pojavijo v času, ko poslovodstvo ugotovi, da ne bo zmožno poplačati svojih dolgov v z upniki dogovorjenem roku. Pritiski upnikov, da zasežejo, kar je v dolžnikovem premoženju še ostalo, se stopnjujejo, poslovodstvo dolžnika pa lahko posledično prične z dejanji onemogočanja upnika, da pride do svojega poplačila ter da sproži stečajni postopek nad organizacijo. Dolžnik lahko z zakonsko dopustnimi dejanji obljubi v prisilni poravnavi nerealno poplačilo upnikom ali pa zavlačuje predlog upnika za začetek stečajnega postopka. Za preprečevanje zlorab insolvenčnega sistema je možno vgraditi notranje mehanizme za preprečevanje prevar in zlorab poslovodstva. Vendar kadar je lastništvo razkropljeno ali kadar ima poslovodstvo prevladujoč vpliv nad organizacijo, notranji mehanizmi niso več učinkoviti. Takrat je pomembna vloga zunanjih mehanizmov, ki jih države na različne načine implementirajo v zakonodajo. V insolvenčnem sistemu, kjer obstajajo večja tveganja prevar in zlorab, na primer v ZDA, na osnovi izbranih razpoznavnih znakov ločujejo med poštenimi predlogi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka. Raziskava je pokazala, da v Sloveniji nimamo zapisanih meril za razlikovanje med poštenimi in nepoštenimi predlogi za začetek insolvenčnega postopka, kar povzroča večje tveganje, da interesi upnikov insolventnega dolžnika ne bodo zaščiteni. Ne glede na to sodišča po lastnih oblikovanih stališčih presojajo ali gre v posameznem primeru za zlorabo insolvenčnega sistema ali ne. V večini sodišča ugotavljajo, da je namen zlorabe insolvenčnega sistema, predvsem vlaganje ugovorov in predlogov za začetek prisilne poravnave, zavlačevanje z začetkom stečajnega postopka. V proučevanih primerih se je izkazalo, da je večina obravnavanih nepoštenih dolžnikov uporabljala pravna sredstva, s katerimi je uspešno zavlačevala postopek, sodišče pa praktično ni imelo sredstev, s katerimi bi lahko takoj po zaznani zlorabi ter prevari postopek ustavilo in začelo stečajni postopek.
Ključne besede: poslovodska prevara, poslovodska zloraba, insolvenčni postopek, insolventnost, prisilna poravnava, stečaj, mehanizmi za preprečevanje prevar in zlorab.
Objavljeno: 12.10.2018; Ogledov: 605; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (3,55 MB)

10.
Alternative klasičnim insolvenčnim postopkom po vzoru sodobne pravno-ekonomske teorije
Jaka Cepec, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor v prispevku predstavlja različne teorije o alternativnih insolvenčnih postopkih, ki bi teoretično lahko nadomestili ali vsaj dopolnili trenutni sistem korporacijskega insolvenčnega prava, ki pozna predvsem stečajni postopek in postopek finančne reorganizacije. Avtor v uvodnem poglavju izpostavi, da odločitev o tem, ali naj se nad družbo uvede stečaj ali finančna reorganizacija, temelji na odgovoru na vprašanje, ali je podjetje dolžnika ekonomsko učinkovito ali ne. V skladu s splošno sprejeto ekonomsko teorijo naj se namreč finančno reorganizirajo zgolj ekonomsko učinkovita podjetja. Ugotavljanje ekonomske (ne)učinkovitosti se v praksi izkaže za zapleteno, relativno nezanesljivo in pogosto zelo drago. Hkrati v teoriji ni jasno, kdo naj prevzame breme odločitve o tem vprašanju in kakšen naj bo postopek tega odločanja. Posledično so številni teoretiki nezadovoljni s trenutnim sistemom insolvenčnega prava in predlagajo različne alternative, ki jih v grobem lahko razdelimo na sisteme javnih dražb, modele avtomatizma in modele, ki temeljijo na ex ante pogodbenih dogovorih. Avtor v zaključku izpostavi, da čeprav poteka razprava o alternativnih sistemih že dobrih 30 let, ti predlogi v veliki večini v praksi nikoli niso zaživeli.
Ključne besede: Slovenija, pravo, insolventnost, zakonodaja, insolvenčno pravo, stečaj, finančna reorganizacija, ekonomska analiza prava
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 407; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (505,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici