SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Stečajni postopek podjetja Slit d.o.o. : diplomsko delo univerzitetnega študija
Mateja Pilej, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: insolventnost, stečaj, stečajna masa
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2791; Prenosov: 496
.pdf Celotno besedilo (10,41 MB)

2.
PRENEHANJE PRAVNIH SUBJEKTOV
Mirjam Blažič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so insolventni postopku pravnih subjektov, ki v naši družbi predstavljajo velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, nekateri z novimi izvirnimi dejavnostmi, nekateri pa z dejavnostmi, s katerimi je trg že dovolj zasičen, kar pa ne pomeni nujno da ta subjekt zapade v finančne težave, saj je uspešnost odvisna predvsem od sposobnosti, poznanstev, prodornosti…Skratka, nekateri podjetniški subjekti po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov. Da bi takšni subjekti prenehali, je zakonodajalec zakonu predvidel stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije, v končni fazi pa tudi skrajšani postopek prenehanja — izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku. Od leta 2008 so v Republiki Sloveniji insolventni postopki urejeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 126/2007 dne 31.12.2007, uporabljati pa se je začel 1. oktobra 2008. Prvi problem predstavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni boljši položaj za upnike? Z zakonom naj bi se po besedah Ministrstva za pravosodje zagotovilo hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti ter skrajšalo trajanje postopkov, ki so do,uvedbe navedenega zakona potekali nerazumno dolgo, kar posledično pomeni boljšo ureditev za upnike. To po njihovih besedah omogoča predvsem javna objava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja ter ureditev postopka preizkusa terjatev, ki je sedaj v celoti pisen, kar odpravlja narok za preizkus terjatev. Drugi problem predstavlja vprašanje ali je zakon prispeval k boljši finančni disciplini? Iz razloga dobrega poslovanja in zavedanja odgovornosti bi moral vsak poslovodja vedeti in poznati minimalno vsebino in obveznosti, kajti kršitev lahko privede do osebne odgovornosti poslovodstva, ki odgovarja za poslovanje podjetja in ga usmerja. Poleg poslovodstva so k spoštovanju pravil zavezani tudi člani nadzornih svetov. Zakon je namenjen za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zavode, javne zavode, zadruge in javne sklade.
Ključne besede: - Insolventnost - Prisilna poravnava - Stečaj - Likvidacija - Izbris (iz sodnega registra) - Insolventni dolžnik - Družbenik - Izvršba
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2238; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

3.
UPNIKI V POSTOPKU OSEBNEGA STEČAJA
Klaudija Seitl, 2010, diplomsko delo

Opis: Ob uvedbi osebnega stečaja v slovenski pravni prostor smo bili vsi seznanjeni s ciljem, ki ga zasleduje ta institut, in sicer zaščititi človeka in njegovo dostojanstvo, tako da se mu odpustijo obveznosti, ki med postopkom osebnega stečaja ne bodo poplačane. Osebni stečaj tako v prvi vrsti nudi pomoč plačilno nesposobni osebi, je kanček humanosti, ki ga nudi osebam na robu eksistenčnega minimuma. Sama sem se seznanila z institutom osebnega stečaja pri delu v eni izmed slovenskih bank, ki v določenih primerih osebnega stečaja nastopa tudi kot upnik. To me je spodbudilo k razmišljanju, kakšne so možnosti upnika, da bo prišel do poplačila vsaj dela svojih terjatev do stečajnega dolžnika. Zato sem se odločila v diplomski nalogi narediti raziskavo premoženja stečajnih dolžnikov in njihovih možnosti za povračilo dolgov.
Ključne besede: potrošnik, insolventnost, osebni stečaj, odpust dolga, stečajna masa
Objavljeno: 17.03.2010; Ogledov: 3268; Prenosov: 883
.pdf Celotno besedilo (257,78 KB)

4.
OSEBNI STEČAJ
Tjaša Antolinc, 2010, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večje gospodarske krize, poslovnega neuspeha ali drugih vzrokov, se prezadolženost posameznikov opazno veča. Marsikdo v svojem življenju zabrede v velike finančne težave, katere je do leta 2008 reševal po svojih najboljših močeh. Za reševanje tovrstnih problemov je s 1. oktobrom 2008 v uvedbo stopil postopek osebnega stečaja. Tudi v Sloveniji je ta tema postala socialno družbeni problem, ki ga želijo z uvedba novega Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja vsaj delno odpraviti. Nov zakon namreč vključuje postopek osebnega stečaja in stečaja zapuščine. Namen osebnega stečaja je poplačilo upnikov iz premoženja stečajnega dolžnika. S tem se preprečuje nadaljnje zadolževanje prezadolžene osebe in tudi povzročanje dodatnih dolgov. Postopek osebnega stečaja že nekaj časa poznajo moderne insolvenčne ureditve, v Nemčiji, Avstriji, ZDA in Franciji, kot tudi uredba Evropske unije. S sprejetjem tega zakona v slovenskem prostoru se dokončuje usklajevanje slovenskega prava s pravom Evropske skupnosti.
Ključne besede: insolventnost, osebni stečaj, fizične osebe, odpust dolga, stečajni dolžnik, upnik.
Objavljeno: 21.09.2010; Ogledov: 2961; Prenosov: 1062
.pdf Celotno besedilo (475,57 KB)

5.
OSEBNI STEČAJ
Nina Arlič, 2010, diplomsko delo

Opis: Institut osebnega stečaja je nov pravni institut, ki je z letom 2008 našel svoje mesto v slovenskem pravnem redu. Zakonodajalec ga je uvedel zato, da bi pomagal številnim prezadolženim posameznikom, ki zaradi velikih dolgov niso mogli ubežati pritiskom upnikov, po drugi strani pa je želel zagotoviti proces, v katerem bi bili vsi upniki poplačani istočasno in v enakih deležih. Postopek osebnega stečaja se vodi nad fizičnimi osebami, pogoj za začetek pa je dolžnikova insolventnost. Nov zakon je prinesel kar nekaj novosti tudi za samostojne podjetnike, saj se sedaj stečajni postopek nad njimi vodi v sklopu osebnega stečaja. Z dolžnikovim premoženjem v tem postopku upravlja stečajni upravitelj, ki v prvi vrsti ščiti interese upnikov. Začetek postopka osebnega stečaja nima pravnih posledic le za dolžnika, temveč tudi za upnike in druge finančne institucije, predvsem banke kot izvajalke plačilnega prometa. Ob koncu postopka lahko dolžnik zaprosi za odpust dolgov in če mu sodišče ugodi, je po končanem stečajnem postopku prost finančnih obveznosti, zaradi katerih je bil začet osebni stečaj. V tujini je stečaj nad prezadolženim potrošnikom poznan že dolgo. Diplomsko delo primerja ureditev potrošniškega stečaja v angloameriškem in kontinentalnem pravnem sistemu, znotraj slednjega pa primerja rešitve v germanskih, romanskih in skandinavskih državah. Znotraj vsake skupine je podrobneje predstavljena po ena država, ki najbolj odraža značilnosti posamezne pravne družine.
Ključne besede: osebni stečaj, insolventnost, dolžnik, fizična oseba, samostojni podjetnik, upniki, stečajni upravitelj, banke, odpust dolgov, angloameriški pravni sistem, kontinentalni pravni sistem, germanske države, romanske države, skandinavske države.
Objavljeno: 28.01.2011; Ogledov: 3529; Prenosov: 609
.pdf Celotno besedilo (480,96 KB)

6.
NOVOSTI INSOLVENČNE ZAKONODAJE
Marko Slavič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava novo pravno ureditev na področju insolvenčnih postopkov, Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Namen diplomskega dela je prikazati pomembne novosti ter spremembe, ki so nastopile s sprejetjem Zakona. Posebno pozornost smo namenili uvedbi dveh novih institutov v naš pravni red, osebni stečaj in stečaj zapuščine, ter predstavili razlike v postopku prisilne poravnave v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Uvodoma povzemamo razloge za sprejetje nove zakonodaje in navajamo bistvene lastnosti zakona, prav tako pa izpostavljamo ključne pojme, ki so prisotni v vsebini zakona. Nekaj strani je namenjenih tudi poglavju finančnega poslovanja podjetij in drugih pravnih oseb. To poglavje je bilo prej urejeno v Zakonu o finančnem poslovanju podjetij in je povzročalo veliko nejasnosti ter bilo večkrat v presoji ustavnega sodišča. Sedaj so vsebine bolj jasne in tudi kar nekaj je sprememb na področju odgovornosti organov vodenja in nadzora. Drugi del naloge smo namenili vsebinam o prisilni poravnavi, izpostavili predvsem tiste dele, ki so po prejšnjem zakonu predstavljali zlorabo procesnih pravic in na koncu poglavja strnili glavne razlike v primerjavi s prejšnjo zakonodajo. Zadnji del diplomske naloge nazorno prikazuje na novo uveden institut osebnega stečaja v naš pravni red. Opisali smo celoten postopek osebnega stečaja, prikazali pomanjkljivosti in pasti tako za dolžnika kot tudi za upnike. Primerjali smo tudi postopke v drugih državah in ugotovili, da bi lahko nekatere zadeve bile rešene drugače in enostavneje. Prikazali smo tudi osebni stečaj samostojnega podjetnika posameznika, ki je odprl kar nekaj vprašanj in na konci navedli še števila postopkov osebnega stečaja.
Ključne besede: insolventnost, finančno poslovanje, dolžnik, upnik, prisilna poravnava, stečaj, osebni stečaj, odpust dolga, stečaj zapuščine, podjetnik posameznik;
Objavljeno: 08.03.2011; Ogledov: 2669; Prenosov: 645
.pdf Celotno besedilo (476,98 KB)

7.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI ZARADI STEČAJA NA PRIMERIH MURINIH DELAVK
Sonja Neubauer, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaradi gospodarske krize je stečaj podjetij pogost pojav, zato se velikokrat pojavljajo tudi množična odpuščanja zaposlenih. Mura d.d. je primer stečaja velikega podjetja in odpuščanja velikega števila delavk in delavcev. Upravitelji Murinih družb v stečaju so odpovedali pogodbe o zaposlitvi 2635 zaposlenim. V primeru Mure d.d. v stečaju sta bila uporabljena dva delovnopravna instituta: odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja in odpoved pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev. Prva posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja je, da pogodbe o zaposlitvi odpoveduje upravitelj. ZDR določa, da upravitelj v stečajnem postopku odpove pogodbe o zaposlitvi delavcem, katerih delo je zaradi začetka stečajnega postopka pri delodajalcu postalo nepotrebno. Stečajna zakonodaja (ZFPPIPP) z začetkom stečajnega postopka upravitelja pooblašča za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje njegovih poslov. Tako je upravitelj odgovoren tudi za odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odstop od splošne ureditve je tudi v krajšem odpovednem roku 15 dni. Tretja posebnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja se nanaša na varovane kategorije delavcev. V postopku stečaja ni posebnega varstva teh kategorij pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. ZDR upravitelju nalaga, da mora pred odpovedjo pogodb o zaposlitvi večjemu številu delavcev upoštevati tudi pravila za kolektivne odpuste. To pomeni, da mora o nameravanih odpovedih večjemu številu delavcev pisno obvestiti sindikat in Zavod RS za zaposlovanje. Poleg posebnih pravil, ki veljajo za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, mora upravitelj upoštevati tudi vsa splošna pravila odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Da se zagotovi varstvo delavca pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ima delavec pravice in možnosti, ki jih lahko uveljavi. Delavec, potem ko mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi zaradi začetka stečaja nad delodajalcem, se lahko prijavi na Zavodu RS za zaposlovanje in vloži zahtevo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Delavci, ki so socialno ogroženi, imajo po Zakonu o socialnem varstvu in Zakonu o socialno varstvenih prejemkih pravico na Centru za socialno delo zaprositi za pomoč. V primeru stečaja njihovega delodajalca so delavci lahko tudi stečajni upniki, če prijavijo svoje terjatve v stečajno maso v roku treh mesecev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka. Vse tiste terjatve delavcev, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, so prednostne terjatve in jih ni treba prijavljati v stečajno maso. Med prednostne terjatve spada odpravnina, do katere imajo delavci po ZDR pravico. V primeru plačilne nesposobnosti delodajalca, delavcem za njihove terjatve, ki jih imajo do delodajalca, jamči Javni jamstveni in preživninski sklad RS. Sklad poskrbi, da so poplačane privilegirane terjatve delavcev, ki jih predvideva ZJPSRS. Naslednja pravica delavca je pravno varstvo pri odpovedi. Če delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi, meni, da je odpoved nezakonita, lahko v roku 30 dni zahteva ustrezno sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. V primerih kolektivnih odpustov, tudi v primeru Mure, imajo odpuščeni delavci posebno prednostno pravico do zaposlitve, če delodajalec v roku enega leta zaposluje nove delavce. Da bi prikazala pravice delavca kot šibkejše stranke, sem analizirala primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja na primeru stečaja Mure d.d.
Ključne besede: stečaj, odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja, varstvo delavcev, pravice delavcev, insolventnost delodajalca, terjatve, stečaj Mure d.d.
Objavljeno: 24.06.2011; Ogledov: 6206; Prenosov: 479
.pdf Celotno besedilo (700,10 KB)

8.
DAVČNI ORGAN KOT UPNIK V STEČAJNEM POSTOPKU
Lucija Samec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavan stečajni postopek z vidika davčnega organa kot upnika v stečajnem postopku. Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance in opravlja naloge iz dejavnosti davčne službe, ki obsegajo odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov in drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov. Stečajni postopek je z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji urejena oblika prenehanja gospodarskega subjekta, ki se opravi nad dolžnikom, ki je dalj časa plačilno nesposoben (insolventen) ali prezadolžen. Stečajni postopek poteka v dveh fazah in sicer odločanje o začetku stečajnega postopka in vodenje stečajnega postopka. Temeljni namen predloga za uvedbo stečajnega postopka s strani davčnega organa je preprečitev nadaljnjega poslovanja davčnega zavezanca ter s tem preprečitev naraščanja davčnega dolga pri davčnih zavezancih, ki praviloma dalj časa izkazujejo neporavnane davčne obveznosti. V diplomskem delu se ugotavlja, da predlog za stečajni postopek s strani davčnega organa oziroma začetek stečajnega postopka prepreči naraščanje davčnega dolga pri posameznem davčnem zavezancu, ne zmanjša se pa skupni davčni dolg, ker novo zapadli dolg narašča hitreje glede na število in znesek zaključenih stečajnih postopkov.
Ključne besede: insolventnost, stečaj, davčni dolg, terjatve
Objavljeno: 16.12.2011; Ogledov: 1573; Prenosov: 599
.pdf Celotno besedilo (544,21 KB)

9.
REŠEVANJE PODJETJA S PRISILNO PORAVNAVO
Marjeta Zorin, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi vsesplošne gospodarske krize, ki je povzročila veliko plačilo nedisciplino, se je mnogo podjetij znašlo v kriznih situacijah. Podjetja zamujajo z izpolnitvijo svojih obveznosti, zamujajo z izplačilom plač ali pa je vrednost njihovega premoženja manjša od vsote njihovih obveznosti, se pravi, da so postala prezadolžena. Vsa ta dejstva opisujejo insolventnost. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obravnava dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer prisilno poravnavo in stečaj. Prisilna poravnava je sodni postopek, ki se na predlog insolventnega dolžnika začne in poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika. S sklenjeno in potrjeno prisilno poravnavo dolžnik lahko doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo ali odložijo v skladu s pogoji prisilne poravnave. Poleg tega se s postopkom prisilne poravnave insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje z namenom doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Upnikom se pri tem zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot pa če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Prisilno poravnavo lahko s procesnega vidika razdelimo na predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek poravnave, glavni pa s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Jedro postopka prisilne poravnave in obvezen dokument, ki ga mora predložiti dolžnik skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, je načrt finančnega prestrukturiranja. S tem načrtom dolžnik opiše predlog poplačila upnikov in natančno obrazloži vse ukrepe, ki jih bo uporabil z namenom, da bi odpravil vzroke svoje insolventnosti.
Ključne besede: Prisilna poravnava, insolvenčni postopki, načrt finančnega prestrukturiranja, insolventnost.
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 3707; Prenosov: 751
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

10.
POLOŽAJ DELAVCEV V PRIMERU INSOLVENTNOSTI PODJETJA
Mateja Platovnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Avtorica z diplomskim delom opredeljuje položaj delavcev v postopkih zaradi insolventnosti. Na začetku se osredotoči na pojem insolventnosti, nato pa nadaljuje z opisom bistvenih značilnosti stečajnega postopka in postopka prisilne poravnave. Pozornost nameni varstvu terjatev delavcev po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. V osrednjem delu diplomskega dela omogoči vpogled na položaj prednostnih terjatev, prijavo terjatev, na odpoved pogodbe o zaposlitvi v primerjavi s stečajnim postopkom in postopkom prisilne poravnave ter na pravice delavcev. Avtorica predstavi obravnavano tematiko tudi z vidika kanadske zvezne zakonodaje. V okviru slednje se osredotoči na položaj upnikov v stečajnem postopku in dolžniškem predlogu. Pozornost nameni tudi odpovedi pogodbe o zaposlitvi in Programu za zaščito plač delavcev.
Ključne besede: insolventnost, stečaj, prisilna poravnava, varstvo terjatev delavcev, pravice delavcev, odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 2335; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (465,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici