| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRENEHANJE PRAVNIH SUBJEKTOV
Mirjam Blažič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge so insolventni postopku pravnih subjektov, ki v naši družbi predstavljajo velik problem zaradi neplačanih dolgov. Na trgu se vsak dan pojavi nekaj novih podjetniških subjektov, nekateri z novimi izvirnimi dejavnostmi, nekateri pa z dejavnostmi, s katerimi je trg že dovolj zasičen, kar pa ne pomeni nujno da ta subjekt zapade v finančne težave, saj je uspešnost odvisna predvsem od sposobnosti, poznanstev, prodornosti…Skratka, nekateri podjetniški subjekti po določenem času ne uspejo več uspešno krmariti na gospodarskem področju saj zapadejo v velike finančne težave, ko ne morejo več uspešno pokrivati svojih dolgov. Da bi takšni subjekti prenehali, je zakonodajalec zakonu predvidel stečajni postopek, postopek prisilne poravnave, postopek likvidacije, v končni fazi pa tudi skrajšani postopek prenehanja — izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku. Od leta 2008 so v Republiki Sloveniji insolventni postopki urejeni z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 126/2007 dne 31.12.2007, uporabljati pa se je začel 1. oktobra 2008. Prvi problem predstavlja vprašanje, ali nova ureditev pomeni boljši položaj za upnike? Z zakonom naj bi se po besedah Ministrstva za pravosodje zagotovilo hitrejše in bolj ekonomično vodenje postopkov zaradi insolventnosti ter skrajšalo trajanje postopkov, ki so do,uvedbe navedenega zakona potekali nerazumno dolgo, kar posledično pomeni boljšo ureditev za upnike. To po njihovih besedah omogoča predvsem javna objava vseh sklepov sodišča in izjav upravitelja ter ureditev postopka preizkusa terjatev, ki je sedaj v celoti pisen, kar odpravlja narok za preizkus terjatev. Drugi problem predstavlja vprašanje ali je zakon prispeval k boljši finančni disciplini? Iz razloga dobrega poslovanja in zavedanja odgovornosti bi moral vsak poslovodja vedeti in poznati minimalno vsebino in obveznosti, kajti kršitev lahko privede do osebne odgovornosti poslovodstva, ki odgovarja za poslovanje podjetja in ga usmerja. Poleg poslovodstva so k spoštovanju pravil zavezani tudi člani nadzornih svetov. Zakon je namenjen za gospodarske družbe, samostojne podjetnike, zavode, javne zavode, zadruge in javne sklade.
Ključne besede: - Insolventnost - Prisilna poravnava - Stečaj - Likvidacija - Izbris (iz sodnega registra) - Insolventni dolžnik - Družbenik - Izvršba
Objavljeno: 20.10.2009; Ogledov: 2505; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (5,56 MB)

2.
PRIMERJAVA PRAVNIH IN FINANČNIH POSLEDIC PRISILNE PORAVNAVE IN STEČAJA
Špela Jager, 2011, diplomsko delo

Opis: Kriza v podjetju pripelje podjetje do insolventnih postopkov. Prav prezadolženost oziroma insolventnost je tista, ki pripelje do finančne krize v podjetju in posledično do nujnosti izvedbe insolventnih postopkov. Podjetje navadno najprej uvede postopek prisilne poravnave, kajti želi ohraniti poslovanje podjetja. Prisilna poravnava je torej postopek, kjer se izvede finančno prestrukturiranje. Načrt finančnega prestrukturiranja namreč vsebuje metode, s katerimi poskušamo izboljšati finančno stanje podjetja ter nadaljevati z njegovim poslovanjem. Stečaj pa je postopek, ki se uvede po tem, ko ni nikakršnega upanja več za poslovanje podjetja. Torej celotno premoženje insolventnega dolžnika se pretvori v stečajno maso iz katere se kasneje poplačajo terjatve upnikov in pa stroški celotnega postopka. Ob koncu diplomske naloge lahko potrdimo tudi trditev iz uvoda, da se posledice prisilne poravnave in stečaja res razlikujejo. Sicer gre za precej več podobnosti pri pravnih posledicah. Tukaj lahko opazimo iste pravne posledice glede terjatev upnikov, ki se spremenijo iz nedenarnih v denarne, občasne v enkratne, iz tuje v domačo valuto. V obeh primerih gre tudi za možnost pobota terjatev. Precej drugače pa je pri finančnih posledicah. Pri prisilni poravnavi je bistvo finančno prestrukturiranje, ki ima različne metode. Najpogostejša je zmanjšanje in odlog plačila. Medtem ko gre pri stečaju za preoblikovanje celotnega premoženja insolventnega dolžnika v stečajno maso, iz katere se najprej poravnajo stroški stečaja nato pa terjatve upnikov. Pri poravnanju terjatev upnikov imajo pri obeh postopkih prednost tisti upniki, katerih terjatve so zavarovane. Vse te pravne in finančne posledice pa vplivajo na izbor postopka. Pomembno je namreč analizirati koristi in povzročeno škodo za udeležence v postopku prisilne poravnave in v postopku stečaja. Vendar smo ugotovili, da ima vsak udeleženec tako pri enem kot tudi pri drugem postopku nekaj koristi, hkrati pa tudi ogromno povzročene škode. Pri upnikih je to predvsem izguba velikega dela terjatev, pri zaposlenih izguba zaposlitve, pri insolventnem dolžniku pa je glavna negativna posledica pri stečaju izguba premoženja. Medtem ko pri prisilni poravnavi poskuša ohraniti poslovanje, vendar je le to velikokrat neuspešno, saj zaradi finančne krize in prezadolženosti podjetju javnost in poslovni partnerji ne zaupajo več.
Ključne besede: finančna kriza, insolventni dolžnik, prisilna poravnava, finančno prestrukturiranja, upniki, terjatve, stečaj, stečajna masa, pravne posledice, finančne posledice
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 5788; Prenosov: 827
.pdf Celotno besedilo (408,13 KB)

3.
STEČAJ IN PRISILNA PORAVNAVA KOT POSLEDICA INSOLVENTNOSTI GOSPODARSKE DRUŽBE
Urban Kert, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarska družba se na trgu navadno ustanovi z namenom pridobivanja dobička. Ko se zaradi različnih vzrokov taka gospodarska družba znajde v krizi in postane insolventna, mora sprožiti ustrezen postopek, ki bo to insolventnost odpravil. Postopke zaradi insolventnosti ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), ki je začel veljati 15. januarja 2008. ZFPPIPP pri nas predvideva dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave in stečajni postopek. Postopek prisilne poravnave je postopek, katerega poglavitni namen je odprava insolventnosti oziroma prezadolženosti dolžnika, tedaj tistega ekonomsko- finančnega stanja dolžnika, zaradi katerega bi se nad njim lahko začel stečaj, povezan z vsemi njegovimi negativnimi platmi. Stečajni postopek je najpogostejši prisilni način prenehanja gospodarske družbe. Namen njegove uvedbe je predvsem poplačilo upnikov in dokončno prenehanje dolžnikovih pravnih razmerij oziroma dolžnika samega. Po postopku prisilne poravnave torej gospodarski subjekt ostane še vedno »živ« in še naprej opravlja dejavnost, za katero je bil ustanovljen, medtem ko stečaj pomeni prenehanje družbe kot take, saj njena reorganizacija zaradi njene prezadolženosti ni bila več mogoča. Leta 2008 je bil sprejet novi zakon, ki ureja postopke zaradi insolventnosti ZFPPIPP, ki je zamenjal stari Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Z novim postopkom naj bi se postopki zaradi insolventnosti poenostavili in uredili v skladu z evropsko zakonodajo. Hitro po njegovi uveljavitvi pa so se že pokazale njegove slabosti. ZFPPIPP ima namreč 500 členov, kar povzroča zelo težko berljivost zakona, ki prav tako ni dovolj sistematično urejen, saj se o posamezni vrsti postopka govori na različnih mestih, za razumevanje posameznega člena pa je treba preveriti različne člene (odstavke, alineje) iz drugih poglavij, na katere se ta sklicuje.
Ključne besede: insolventnost, prisilna poravnava, stečajni postopek, insolventni dolžnik, izpodbijanje pravnih dejanj
Objavljeno: 06.08.2012; Ogledov: 2480; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (463,66 KB)

4.
POSTOPKI PRISILNE PORAVNAVE V TEORIJI IN PRAKSI
Bojan Oblak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nelikvidnost in prezadolženost oziroma kapitalska neustreznost so dokaj razširjeni in pereči pojavi, kateri ne prizadenejo le gospodarskega subjekta, ki se iz različnih vzrokov znajde v krizi, pač pa tudi kopico drugih subjektov, ki z dolžnikom poslovno sodelujejo oziroma so z njim kakorkoli povezani, zaposlence in njihove družine, lokalno skupnost, državni proračun in še marsikoga. Množica tovrstnih pojavov pomembno vpliva na makroekonomsko sliko države, saj v insolvenčnih postopkih, v katerih se podjetja po dolgotrajnejši krizi praviloma znajdejo, »ponikne« precejšen del narodovega premoženja. Zato je nadvse pomembno, da je sistem obravnavanja insolventnih dolžnikov karseda učinkovit. Učinkovit je sistem, ki insolventnim dolžnikom omogoči nadaljevanje poslovne dejavnosti, v kolikor za to obstojijo realne možnosti, hkrati pa njegovim upnikom omogoči kar najboljše in čim hitrejše poplačilo njihovih terjatev, pri čemer se dosledno spoštujejo temeljna načela insolvenčnih postopkov. Z obstoječim sistemom insolvenčnih postopkov v Republiki Sloveniji skorajda nihče ni zadovoljen, zato si številni deležniki prizadevajo za njegovo spremembo. Insolvenčni zakon, ki je bil v sedmih letih že sedemkrat noveliran, še vedno ne daje pričakovanih rezultatov, sodna praksa je dokaj neenotna, postopki so dolgotrajni in neučinkoviti, upniki le redko dočakajo dostojno poplačilo, pojavljajo se zlorabe teh postopkov za protipravno pridobivanje premoženjske koristi. Poseben problem so prepozno začeti postopki zaradi insolventnosti in posledična izčrpanost dolžnika, kar onemogoča njegovo rešitev, upnikom pa zmanjšuje možnosti dostojnega poplačila. Najpogostejša postopka zaradi insolventnosti, ki se izvajata nad pravnimi osebami, sta stečaj in prisilna poravnava. Stečajni postopek ima na Slovenskem negativen prizvok, saj se pojmuje kot dokončen konec subjekta in njegovega podjema ter razprodajo njegovega premoženja. Mnogo večje koristi za dolžnika in upnike naj bi prinašala prisilna poravnava, ki dolžniku omogoča preživetje, zaposlencem ohranitev delovnih mest, upnikom pa boljše poplačilo. Kljub temu so postopki poravnav dokaj redki, iz česar je mogoče sklepati, da poravnava ni vedno najboljša ali izvedljiva rešitev. V diplomskem delu so predstavljene razlike med obema insolvenčnima postopkoma ter njune prednosti in slabosti. Prikazani so rezultati teh postopkov in razlogi za njihovo precejšnjo neučinkovitost. Navedeni so tudi nekateri predlogi za izboljšanje obstoječega sistema in načina obravnavanja insolvenčnih postopkov.
Ključne besede: nelikvidnost, insolventnost, kapitalska neustreznost, podjetniška kriza, insolventni dolžnik, insolvenčna zakonodaja, stečajni postopek, prisilna poravnava, reorganizacija, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 729; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (772,89 KB)

5.
VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA IZTERJAVO DAVČNIH TERJATEV
Alenka Furlan, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomske naloge je predstavitev postopka davčne izvršbe, ki je zadnja faza v davčnem postopku in se opravi v primeru, ko dolžnik svoje davčne obveznosti ne poravna v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen za prostovoljno izvršitev. Eden od razlogov, da davčni zavezanec svojih obveznosti ne poravna pravočasno, je insolventnost. Insolventnost močno vpliva na plačilo dolga, saj insolventni dolžnik ni plačilno sposoben, iz prakse pa je razvidno, da pogosto tudi nima premoženja, s katerim bi lahko plačal dolg. Davčni organ kot upnik v primeru davčnih terjatev mora v celotnem postopku spremljati likvidnost davčnih dolžnikov, posebej v postopkih davčne izvršbe pa mora uporabiti vsa sredstva, da zagotovi poplačilo svojih terjatev. Pogosto je začetek oziroma predlog za uvedbo postopkov zaradi insolventnosti edini način, da se ustavi naraščanje dolga pri dolžnikih, ki niso plačilno sposobni.
Ključne besede: davčna izvršba, insolventnost, insolventni dolžnik, upnik, dolg
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 514; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (913,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici