| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
REŠEVANJE PODJETJA S PRISILNO PORAVNAVO
Marjeta Zorin, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Zaradi vsesplošne gospodarske krize, ki je povzročila veliko plačilo nedisciplino, se je mnogo podjetij znašlo v kriznih situacijah. Podjetja zamujajo z izpolnitvijo svojih obveznosti, zamujajo z izplačilom plač ali pa je vrednost njihovega premoženja manjša od vsote njihovih obveznosti, se pravi, da so postala prezadolžena. Vsa ta dejstva opisujejo insolventnost. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) obravnava dva postopka zaradi insolventnosti, in sicer prisilno poravnavo in stečaj. Prisilna poravnava je sodni postopek, ki se na predlog insolventnega dolžnika začne in poteka pred sodiščem z namenom, da se odpravi prezadolženost dolžnika. S sklenjeno in potrjeno prisilno poravnavo dolžnik lahko doseže, da se njegovi dolgovi zmanjšajo ali odložijo v skladu s pogoji prisilne poravnave. Poleg tega se s postopkom prisilne poravnave insolventnemu dolžniku omogoči finančno prestrukturiranje z namenom doseganja kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti. Upnikom se pri tem zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila njihovih terjatev, kot pa če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Prisilno poravnavo lahko s procesnega vidika razdelimo na predhodni in glavni postopek. Predhodni postopek se začne z vložitvijo predloga za začetek poravnave, glavni pa s sklepom, s katerim sodišče odloči o začetku postopka zaradi insolventnosti. Jedro postopka prisilne poravnave in obvezen dokument, ki ga mora predložiti dolžnik skupaj s predlogom za začetek postopka prisilne poravnave, je načrt finančnega prestrukturiranja. S tem načrtom dolžnik opiše predlog poplačila upnikov in natančno obrazloži vse ukrepe, ki jih bo uporabil z namenom, da bi odpravil vzroke svoje insolventnosti.
Ključne besede: Prisilna poravnava, insolvenčni postopki, načrt finančnega prestrukturiranja, insolventnost.
Objavljeno: 02.11.2011; Ogledov: 4001; Prenosov: 782
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Izzivi finančnega prestrukturiranja dolgov - primer podjetja Unior, d.d.
Alenka Požlep, 2016, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo se osredotočili na problem prezadolženega gospodarstva, ki po nastanku krize leta 2008 ni bilo več sposobno odplačevati svojih dolgov po predvideni pogodbeni dinamiki. Zaradi nezmožnosti uskladitve interesov vseh pogodbenih partnerjev, je to za gospodarstvo pomenilo potencialno nevarnost insolventnosti in posledično stečajev. V teoretičnem delu naloge obravnavamo problem finančnega prestrukturiranja nelikvidnih podjetij kot globalen problem in kot problem slovenskega gospodarstva, ki ga je možno reševati znotraj zakonskih in izvenzakonskih postopkov. V Sloveniji zakonsko podlago daje Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnostni in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Kot pomanjkljivost zakonskih postopkov ocenjujemo nezmožnost pridobitve likvidnih sredstev, saj konverzija terjatev v kapital ne zagotovi likvidnosti podjetju, upniki pa niso pripravljeni vložiti dodatna sredstva za obratni kapital. V empiričnem delu naloge smo preučevali primer finančnega prestrukturiranja družbe Unior. Prikazali smo primer podjetja, ki ga je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Na podlagi analize finančnih izkazov pred začetkom postopka menimo, da je bilo finančno prestrukturiranje nujno. Ocenili smo učinke prestrukturiranja na poslovanje in finančni položaj podjetja. Po našem mnenju je prestrukturiranje podjetja, ki je še v izvajanju, uspešno in daje podlago za nadaljnje poslovanje in vračilo finančnega dolga. V sklepnem delu poudarimo pravočasnost reagiranja vodstva z namenom preprečitve insolventnosti in ocenimo uspešnost programa prestrukturiranja družbe Unior. V primeru Uniorja ocenjujemo, da so bili izvenzakonski postopki reševanja podjetja primerni, saj so omogočili hitro in učinkovito reagiranje. V izvenzakonskih postopkih je predvsem bistvenega pomena odgovorno in strokovno vodstvo z visokimi načeli korporativnega upravljanja.
Ključne besede: insolvenčni postopki, finančno prestrukturiranje, načela prestruktruriranja
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 803; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (541,55 KB)

3.
Priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkih
Maja Gabrijelčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalizacija v zadnjih desetletjih in razcvet mednarodne trgovine sta vzpodbudila čezmejno poslovanje tako pri gospodarskih subjektih kot tudi pri potrošnikih, ki v tujini iščejo nove poslovne in življenjske priložnosti. Vstopanje le-teh v pravna razmerja z mednarodnim elementom pa odpira vrsto vprašanj v primeru, da se nad katerim izmed njih začne insolvenčni postopek. Bistveno vprašanje za dolžnika kot tudi za njegove upnike je, kakšne pravne učinke bo imel začeti insolvenčni postopek na njihova obstoječa pravna razmerja. V okviru mednarodnega insolvenčnega prava se zato v zadnjih desetletjih poskuša najti odgovore in rešitve na omenjena vprašanja. Kot bo predstavljeno v tej magistrski nalogi, o poenotenju insolvenčnega prava zaradi zelo različnih nacionalnih ureditev (še) ni mogoče govoriti, zato se nacionalne in mednarodne ureditve osredotočajo predvsem na harmonizacijo temeljnih pravil mednarodnega insolvenčnega prava, in sicer glede določitve mednarodne pristojnosti za začetek insolvenčnega postopka, pravo katere države naj se uporabi za presojo določenih procesnopravnih in materialnopravnih vprašanj, kakšni mednarodni učinki bodo obveljali za postopke, ki bodo začeti pred določenim sodiščem (predvsem glede pogojev za priznanje odločb v insolvenčnih postopkih, izdanih v drugih državah, ali odločitev, ki zadevajo osebo ali premoženje v konkretnem insolvenčnem postopku) in kakšne so dopustne meje čezmejnega sodelovanja med akterji insolvenčnih postopkov. Temeljita analiza treh za Slovenijo najpomembnejših pravnih aktov na področju mednarodnega insolvenčnega prava - Uredbe 2015/848, UNCITRAL-ovega Vzorčnega zakona in 8. poglavja ZFPPIPP, kar je predmet te magistrske naloge, bo pokazala, da le uredba ureja vsa zgoraj omenjena temeljna vprašanja mednarodnega insolvenčnega prava in tako predstavlja najvišjo stopnjo harmonizacije nacionalnih zakonodaj na tem področju. Za razliko od uredbe vzorčni zakon ureja le priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, kar je odraz njegove pravne narave in globalne uporabe. 8. poglavje ZFPPIPP, ki je bilo sprejeto na podlagi vzorčnega zakona, pa je po njegovem vzoru uredilo priznanje tujega insolvenčnega postopka in obvezno sodelovanje med akterji insolvenčnih postopkov, dodatno pa tudi področje uporabe prava, kar se sicer vzorčnemu zakonu očita kot njegova največja pomanjkljivost. Kljub različnemu obsegu ureditev, ki jo ponujajo omenjeni trije pravni akti, pa vsi urejajo področje priznanja tujega insolvenčnega postopka, kar je bistveno za priznavanje čezmejnih učinkov v insolvenčnih postopkih. Vsi trije pravni akti nedvomno pomenijo velik korak k harmonizaciji mednarodnega insolvenčnega prava in bistveno prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu reševanju čezmejnih insolvenčnih postopkov. Zagotavljajo mednarodne pravne standarde za delovanje vseh akterjev v čezmejnih insolvenčnih postopkih, s tem pa tudi večjo pravno varnost vseh vpletenih na tem področju. Kljub temu je v praksi ostalo odprtih kar nekaj vprašanj, zato so nekatere dopolnitve in izboljšave v prihodnosti obravnavane v sklepnem delu.
Ključne besede: čezmejni insolvenčni postopki, Uredba 2015/848, UNCITRAL-ov Vzorčni zakon o čezmejni insolventnosti, ZFPPIPP
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 582; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

4.
PRAVNE ZNAČILNOSTI FINANČNIH ZAVAROVANJ TER VPLIV INSOLVENČNIH POSTOPKOV NA FINANČNA ZAVAROVANJA
Janja Kerec, 2016, diplomsko delo

Opis: Finančna zavarovanja so izraz za posebna pravila, ki veljajo za zavarovanje terjatev in so bistvenega pomena za delovanje finančnega sistema. Ureja jih Direktiva 2002/47/ES, v slovensko zakonodajo pa so bila implementirana z ZFZ. Gre za posebno ureditev znanih pravnih instrumentov, ki velja ob splošnih pravilih za zavarovanje terjatev. Posebna pravila veljajo zgolj za pravna razmerja med določenimi subjekti ter za točno določene predmete zavarovanja. Zanje velja omejena obličnost, visoka stopnja skrbnosti delovanja in posebna pravila v primeru insolventnosti pogodbenih strank. Namen finančnih zavarovanj je zagotavljanje hitrih in neformalističnih postopkov izvršitve zaradi zagotavljanja finančne stabilnosti in omejevanja učinkov neizpolnitve finančnih obveznosti. Sprejem ZFZ je v slovensko zakonodajo vnesel določene novosti in sicer omilitev prepovedi komisornega dogovora, pridobitev pravice na finančnem instrumentu ter tudi možnost prisvojitve in uporabe predmeta finančnega zavarovanja. Banke ter druge finančne institucije, kot subjekti finančnih zavarovanj, imajo izredno pomemben položaj v gospodarskem sistemu Evropske unije, zato imajo tudi privilegiran položaj v insolvenčnih postopkih, kar bo tudi vodilo celotne diplomske naloge, in sicer oris posebnega položaja finančnih zavarovanj v insolvenčnih postopkih. V diplomski nalogi pa bo zajeta tudi vrsta stvarnega zavarovanja – notarska prodaja, ki je bila vključena v ZFZ leta 2013, ki omogoča zunajsodno prodajo zastavljene nepremičnine.
Ključne besede: finančno zavarovanje, pogodba o finančnem zavarovanju, insolvenčni postopki, notarska prodaja, Direktiva 2002/47/ES, Direktiva 2009/44/ES, dogovor o pobotu zaradi predčasnega prenehanja, komisorni dogovor
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 549; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Pravna analiza finančnih zavarovanj s pregledom sodne prakse
Valentina Gorjanc, 2018, diplomsko delo

Opis: Zaradi vse večjega financiranja s pomočjo kreditov narašča tudi potreba po zagotovitvi ustreznega zavarovanja. Pri več milijonskih transakcijah je pomembno, da je zavarovanje likvidno in ga je mogoče hitro realizirati. Kot posledica Akcijskega načrta za finančne storitve je bila sprejeta Direktiva 2002/47/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2002 o dogovorih o finančnem zavarovanju, ki daje državam članicam pravne okvirje za ureditev področja finančnih zavarovanj. Direktiva je bila v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o finančnih zavarovanjih. Namen ureditve je hiter in neformalističen način realizacije finančnih zavarovanj, s katerim se zagotovi likvidnost finančnih trgov. Pomembno pa je poudariti, da je ureditev Zakona o finančnih zavarovanjih specialnejša od nekaterih splošnih pravil slovenske zakonodaje, predvsem v postopkih insolventnosti. Stranke, ki lahko uporabljajo finančna zavarovanja, morajo izpolnjevati določene pogoje. Gre predvsem za profesionalne subjekte, pri katerih se domneva, da poslujejo z visoko mero strokovnosti in skrbnosti. Prav zaradi tega je mogoče pri Direktivi in posledično pri Zakonu o finančnih zavarovanjih zaznati odmik od kogentnih pravil in drugih formalnosti, saj se predvideva, da za profesionalne subjekte takšna visoka stopnja strogosti ni potrebna. Stranke pogodbe o finančnih zavarovanjih lahko na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu ustanovijo bodisi zastavno pravico, bodisi prenesejo polno pravico na finančnem instrumentu, gotovini ali bančnem posojilu na prejemnika finančnega zavarovanja. V primeru nastopa neizpolnitve lahko prejemnik zavarovanja hitro in učinkovito realizira finančno zavarovanje. Slednjega lahko zunajsodno proda, si predmet prisvoji ali poda pobotno izjavo. Namen teh pravil je upniku omogočiti pospešeno poplačilo svoje zavarovane terjatve. V Zakonu o finančnih zavarovanjih sta urejena tudi notarska hipoteka in postopek notarske prodaje, ki prav tako sledita namenom in ciljem Direktive po hitri realizaciji zavarovane terjatve.
Ključne besede: Finančno zavarovanje, zastavna pravica, fiduciarni prenos, insolvenčni postopki, Direktiva 2002/47/ES, notarska prodaja.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 340; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (975,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici