| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomanjkljivosti finančnega prestrukturiranja podjetja pred uvedbo Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu
Bogdan Polanec, 2016, magistrsko delo

Opis: Kriza v svetovnem gospodarstvu in bančnem sistemu je povzročila pri večjem številu gospodarskih družb likvidnostne težave, ki so bodisi kratkoročne ali dolgoročne narave. Obilica zunanjih in notranjih vplivov krize je povzročila neravnovesje v poslovanju družb, ki je najbolj obremenilo prav denarni tok. Izhod iz težav predstavlja prestrukturiranje, ki je lahko finančno ali pa vsebuje tudi elemente poslovnega prestrukturiranja. Finančna prestrukturiranja običajno predstavljajo dogovor med dolžnikom in upniki, kar opredelimo kot prostovoljna prestrukturiranja, ki zagotavljajo obstanek in nadaljevanje dejavnosti dolžnika. Če so težave dolžnika dolgoročne, se prestrukturiranje lahko izvede v skladu z insolvenčno zakonodajo, kar lahko pomeni tudi prenehanje poslovanja, ali pa nadaljevanje poslovanja v skrčenem obsegu. Prostovoljna finančna prestrukturiranja v slovenskem gospodarskem prostoru so uveljavljena le nekaj let, tako da je tudi zakonska podlaga bila urejena šele v letu 2013, nadgradnja zakonodaje v obliki Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu pa šele v letu 2014. Tudi uspešno izvedenih prostovoljnih finančnih prestrukturiranj ni veliko, tako da se tudi dobra poslovna praksa na tem področju šele vzpostavlja. Magistrska naloga prikazuje pomanjkljivosti izvedenih prestrukturiranj pred uveljavitvijo zakonodaje, načel in prakse, hkrati pa prikazuje kako bi se prestrukturiranja lahko izvedla bolje. Namen magistrske naloge je bil na konkretnem primeru družbe UNIOR d.d. predstaviti pomanjkljivosti prestrukturiranja izvedenega v letu 2013, pred sprejetjem zakonskih podlag in Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu. V nalogi je tudi prikazana veljavna zakonodaja in poslovna praksa v Sloveniji, Nemčiji, Združenih državah Amerike ter predpisane smernice in načela s strani Evropske unije, Združenih narodov in Mednarodnega denarnega sklada. V prvem delu naloge so prikazana teoretična izhodišča razlogov za izvedbo finančnega prestrukturiranja, predstavitev Slovenskih načel finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in primerjava domače in tuje zakonske ureditve ter smernice mednarodnih inštitucij. Glavni cilj empiričnega dela raziskave pa je usmerjen v primerjavo izvedenega finančnega prestrukturiranja v družbi UNIOR d.d. s kasneje sprejetimi Slovenskimi načeli finančnega prestrukturiranja dolgov v gospodarstvu in zakonskimi ureditvami. Izvedba raziskave je potrdila obe zastavljeni hipotezi in sicer, da ima proučevano finančno prestrukturiranje precej pomanjkljivosti, hkrati pa je bilo prestrukturiranje v danem trenutku za zagotovitev nadaljnjega obstoja družbe nujno izvesti. Za uspešno izvedbo preventivnega finančnega prestrukturiranja je potrebno postopek prestrukturiranja začeti pravočasno, pri njem morajo aktivno sodelovati tako dolžnik kot upniki, pomembno predpostavko pa predstavlja tudi kvalitetno izdelan načrt finančnega prestrukturiranja.
Ključne besede: finančno prestrukturiranje, kriza, zadolženost, kredit, načela prestrukturiranja, načrt finančnega prestrukturiranja, insolvenčna zakonodaja
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 488; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (852,61 KB)

2.
Inoviranje v postopku prisilne poravnave
Darja Stvarnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Inoviranje v podjetjih je pomembno za obstoj, rast in napredovanje podjetja, pomembno pa je tudi, da so različne metode inovacij in obseg njihove uporabe v podjetjih različno zastopani. Metode inoviranja so močno prisotne v nekaterih panogah, npr. v avtomobilski, elektro- in farmacevtski industriji in podobno. Velika, uspešna podjetja tudi pri svojem oglaševanju in aktivnostih za krepitev svoje blagovne znamke javno objavljajo rezultate lastne inovativnosti. To jim še dodatno krepi ugled. Vendar pa vsa podjetja niso enako poslovno uspešna. Podjetja se lahko v svojem življenjskem ciklu srečujejo z različno uspešnimi obdobji. Po ustanovitvi podjetja navadno nastopi obdobje razmaha, uspešnega poslovanja in rasti po merilih, kot so število zaposlenih, prihodki iz prodaje in višina dobička. Obdobju pozitivne rasti in dobrih poslovnih rezultatov pa lahko sledi obdobje krize, ki se ga nekatera podjetja zavedejo že ob prvih znakih, druga pa ga prepoznajo pozno, včasih prepozno. Kriza se lahko izkaže v blažji ali težji obliki. Ena najtežjih oblik krize v podjetju je insolventnost. Na vprašanje, zakaj je podjetje zašlo v krizo, navadno ni preprostega odgovora, dejavnikov je čedalje več. Ali je lahko odsotnost metod inoviranja, če je intenzivno inoviranje navadno povezano z uspehom podjetja, razlog za nastanek krize? Bližajoča se in dejanska insolventnost v povezavi z metodami inoviranja je v tej raziskavi v središču pozornosti. Insolventnost za podjetje pomeni krizno situacijo, v kateri se je treba odzvati v smeri odprave insolventnosti in ponovne vzpostavitve pozitivnih trendov v poslovanju. Izbrani vidik obravnave v tej raziskavi je vprašanje, katere inovacije lahko pomagajo insolventnemu podjetju, da se reši iz krizne situacije, in kako. Edini postopek zaradi insolventnosti, ki je namenjen prestrukturiranju podjetja z namenom, da preživi, je prisilna poravnava (osnovna ali poenostavljena prisilna), ki je lahko uspešna le, če aktivnosti sprožimo pravočasno. Postopek prisilne poravnave natančno opredeljuje ZFPPIPP, vendar o inoviranju ne pove ničesar. V magistrski nalogi sem povezavo med postopki inoviranja in prisilno poravnavo proučila na primeru podjetja Beti, d. d. Podjetje je zašlo v insolventnost, reševalo pa jo je s postopkom prisilne poravnave. Proučila sem, ali so bile metode inoviranja v podjetju prisotne že pred nastopom insolventnosti ali šele pozneje med izvajanjem postopka prisilne poravnave. Preverila sem, ali so metode inoviranja pripomogle k pravočasni zaznavi insolventnosti in k večji uspešnosti postopka prisilne poravnave. V Poslovnem registru Slovenije (eObjave v postopkih insolventnosti) sem na vzorcu 37 podjetij z uporabo računovodskih izkazov preverila prisotnost nekaterih metod inoviranja. Na podlagi rezultatov vzorčnih podjetij in podjetja Beti, d. d., sem ugotavljala veljavnost postavljene hipoteze.
Ključne besede: inoviranje, inovacije, metode inoviranja, programske in tehnološke inovacije, kriza, insolventnost, insolventno podjetje, insolvenčna zakonodaja, prisilna poravnava, poenostavljena prisilna poravnava, načrt finančnega prestrukturiranja, temeljni računovodski izkazi
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 602; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

3.
NEKONSISTENTNOST DAVČNE ZAKONODAJE Z ZAKONOM O FINANČNEM POSLOVANJU, POSTOPKIH ZARADI INSOLVENTNOSTI IN PRISILNEM PRENEHANJU
Magdalena Jakob, 2016, magistrsko delo

Opis: Raziskovalna naloga obravnava področje ureditve obdavčitve davčnih zavezancev v stečajnih postopkih in na podlagi proučitve in analize ureditve obdavčitve po posameznih zakonih izpostavlja primere nekonsistentnosti določb davčne in stečajne zakonodaje. Predstavljen je vpliv trenutnih zakonskih rešitev v davčni kot tudi v stečajni zakonodaji na višino razpoložljive stečajne mase za poplačilo upnikov stečajnega dolžnika in na uresničevanje temeljnih načel stečajne zakonodaje. Raziskava je omejena na dve najpogostejši vrsti stečajnega postopka, to je na stečajni postopek nad pravno osebo in na postopek osebnega stečaja. Davčna zakonodaja vsebuje zelo malo zakonskih določb, ki bi se nanašale izključno na obdavčitev davčnih zavezancev v času stečajnega postopka, v večini primerov se uporabljajo splošna zakonska določila, ki pa ne rešujejo specifičnih dogodkov nastalih v času stečajnega postopka. Stečajni postopek se vodi s ciljem čim večjega in pravičnega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Zaradi nekonsistentnosti davčne in stečajne zakonodaje pa obdavčitev davčnih zavezancev v stečajnih postopkih ni vedno optimalna, kar privede do neupravičenega zmanjšanja stečajne mase in nedoseganja osnovnega cilja in namena vodenja stečajnih postopkov.
Ključne besede: stečajni postopek, insolvenčna zakonodaja, davčna zakonodaja, obdavčitev v stečajnih postopkih, nekonsistentnost davčne zakonodaje
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 368; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (641,28 KB)

4.
POSTOPKI PRISILNE PORAVNAVE V TEORIJI IN PRAKSI
Bojan Oblak, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Nelikvidnost in prezadolženost oziroma kapitalska neustreznost so dokaj razširjeni in pereči pojavi, kateri ne prizadenejo le gospodarskega subjekta, ki se iz različnih vzrokov znajde v krizi, pač pa tudi kopico drugih subjektov, ki z dolžnikom poslovno sodelujejo oziroma so z njim kakorkoli povezani, zaposlence in njihove družine, lokalno skupnost, državni proračun in še marsikoga. Množica tovrstnih pojavov pomembno vpliva na makroekonomsko sliko države, saj v insolvenčnih postopkih, v katerih se podjetja po dolgotrajnejši krizi praviloma znajdejo, »ponikne« precejšen del narodovega premoženja. Zato je nadvse pomembno, da je sistem obravnavanja insolventnih dolžnikov karseda učinkovit. Učinkovit je sistem, ki insolventnim dolžnikom omogoči nadaljevanje poslovne dejavnosti, v kolikor za to obstojijo realne možnosti, hkrati pa njegovim upnikom omogoči kar najboljše in čim hitrejše poplačilo njihovih terjatev, pri čemer se dosledno spoštujejo temeljna načela insolvenčnih postopkov. Z obstoječim sistemom insolvenčnih postopkov v Republiki Sloveniji skorajda nihče ni zadovoljen, zato si številni deležniki prizadevajo za njegovo spremembo. Insolvenčni zakon, ki je bil v sedmih letih že sedemkrat noveliran, še vedno ne daje pričakovanih rezultatov, sodna praksa je dokaj neenotna, postopki so dolgotrajni in neučinkoviti, upniki le redko dočakajo dostojno poplačilo, pojavljajo se zlorabe teh postopkov za protipravno pridobivanje premoženjske koristi. Poseben problem so prepozno začeti postopki zaradi insolventnosti in posledična izčrpanost dolžnika, kar onemogoča njegovo rešitev, upnikom pa zmanjšuje možnosti dostojnega poplačila. Najpogostejša postopka zaradi insolventnosti, ki se izvajata nad pravnimi osebami, sta stečaj in prisilna poravnava. Stečajni postopek ima na Slovenskem negativen prizvok, saj se pojmuje kot dokončen konec subjekta in njegovega podjema ter razprodajo njegovega premoženja. Mnogo večje koristi za dolžnika in upnike naj bi prinašala prisilna poravnava, ki dolžniku omogoča preživetje, zaposlencem ohranitev delovnih mest, upnikom pa boljše poplačilo. Kljub temu so postopki poravnav dokaj redki, iz česar je mogoče sklepati, da poravnava ni vedno najboljša ali izvedljiva rešitev. V diplomskem delu so predstavljene razlike med obema insolvenčnima postopkoma ter njune prednosti in slabosti. Prikazani so rezultati teh postopkov in razlogi za njihovo precejšnjo neučinkovitost. Navedeni so tudi nekateri predlogi za izboljšanje obstoječega sistema in načina obravnavanja insolvenčnih postopkov.
Ključne besede: nelikvidnost, insolventnost, kapitalska neustreznost, podjetniška kriza, insolventni dolžnik, insolvenčna zakonodaja, stečajni postopek, prisilna poravnava, reorganizacija, finančno prestrukturiranje
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 762; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (772,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici