Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Strokovna monografija Študije primerov EPF: Razvoj, trajnost in inovacije v poslovni praksi 2024 prinaša zbirko študij primerov, ki ponazarjajo sodobne izzive v gospodarstvu ter ponujajo vpogled v inovativne in trajnostne poslovne prakse. Osredotoča se na razvoj podjetij, trajnostno poslovanje in inovacije, pri čemer obravnava teme, kot so ekodizajn, trajnostni poslovni modeli, strateško upravljanje rasti, finančno odločanje, kontroling, digitalna transformacija in globalne vrednostne verige, pri čemer povezuje akademsko znanje z izzivi poslovne prakse. Avtorji skozi praktične primere prikazujejo, kako podjetja razvijajo konkurenčne prednosti, sprejemajo ključne odločitve in se prilagajajo spremembam na trajnosten in inovativen način. Publikacija je namenjena predvsem študentom ekonomskih in poslovnih ved, saj jim omogoča poglobljeno razumevanje teorije skozi konkretne primere, hkrati pa služi kot dragoceno orodje pedagogom, raziskovalcem in strokovni javnosti. S kombinacijo teoretičnih izhodišč in praktičnih študij primerov predstavlja publikacija pomemben vir znanja za vse, ki se ukvarjajo z ekonomskimi in poslovnimi izzivi sodobnega časa.
Ključne besede: Ekonomsko-poslovna fakulteta, študije primerov, ekonomske in poslovne vede, inovativnost, trajnostno poslovanje, strateško upravljanje, razvoj podjetij
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (5,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene. Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture. V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Ključne besede: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,24 MB)

Opis: V prispevku smo empirično ocenjevali povezavo med aspiracijami po rasti in inovativno ter mednarodno naravnanostjo zgodnjih podjetnikov. Uporabili smo podatke raziskave Global Entrepreneurship Monitor Adult Population Survey za obdobje pred gospodarsko krizo med letoma 2003 in 2008 za osem držav jugovzhodne Evrope (JVED) in pet zahodnoevropskih držav (ZED). Rezultati kažejo, da novosti v uporabljeni tehnologiji in ponudbi ter internacionalizacija zavirajo aspiracije po rasti zgodnjih podjetnikov. V zgodnji fazi podjetja nimajo dovolj sredstev, izkušenj, spretnosti in mrežnih povezav, kar bi spodbujalo njihove aspiracije po rasti. Negativna povezava med aspiracijami po rasti in inovativno in mednarodno naravnanostjo je večja v ZED kot v JVED.
Ključne besede: podjetje, rast, inovativnost, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 0

Opis: Poslovanje v današnjih razmerah in okolju, ki je zelo dinamično in podvrženo vsakodnevnim spremembam, ne pušča prostora tistim, ki pri svojem delu niso predani in vztrajni. Družinska podjetja se zato morajo preoblikovati, da lahko obdržijo svojo dejavnost in ostanejo konkurenčna. Če želimo izkoristiti potencial družinskih oblik organiziranosti, je sprememba načina poslovanja neizogibna in predstavlja izziv za tiste, ki se ukvarjajo z družinskim podjetništvom ali se bodo v ta način poslovanja podali v prihodnje. V teoretičnem delu smo opisali družinsko podjetništvo, značilnosti uspešnega podjetja in izzive, s katerimi se srečujejo v neusmiljenem okolju, ki zahteva hitre odločitve. Opisali smo, kakšne prednosti ima lahko uvedba digitalne tehnologije in inovativnih procesov za podjetje, po drugi strani pa izpostavili številne težave in strahove, s katerimi se soočajo v procesu transformacije. Pokazali smo, da je dobro poznavanje in zavedanje, kaj digitalno pomeni za podjetja, saj je to zelo pomemben dejavnik pri odločitvah o digitalni transformaciji. V praktičnem delu smo predstavili podjetje, na primeru opisali vse probleme vodenja družinskega podjetja in vse dejavnike, ki so vplivali na neuspešno uvajanje digitalne tehnologije v podjetje. Našteli smo tudi vse težave, s katerimi se je srečevalo zaradi neuspešnega uvajanja digitalne tehnologije. Omenili smo tudi, kako so lahko slabe in nepremišljene odločitve včasih usodne za poslovanje podjetja in ga vodijo v stečaj. Dejstva, ki smo jih usvojili iz teorije, smo primerjali s cilji na konkretnem primeru. Podatke, ki smo jih zbrali, smo primerjali z dejstvi, ki smo jih prejeli v teoriji. Vse to smo primerjali s postavljenimi hipotezami in nanje odgovorili.
Ključne besede: družinsko podjetništvo, transformacija, digitalne tehnologije, inovativnost, družinski odnosi.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: V magistrski nalogi proučujemo področje ustvarjalnosti, inovativnosti, trajnostnega razvoja in sreče ter raziskujemo razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Izpostavljamo nekatere izmed perečih aktualnih problemov ter ugotavljamo, da z obstoječim netrajnostnim načinom razvoja več ne moremo nadaljevati. Pri obvladovanju obstoječih in prihajajočih problemov izpostavljamo pomen celovitosti in v tem smislu sistemskega razmišljanja, ustvarjalnosti in inovativnosti, kar nam omogoča razvoj novih rešitev za reševanje aktualnih problemov in prehod v bolj trajnosto družbo. Osrednje vprašanje s katerim se ukvarjamo v magistrskem delu je, kako lahko trajnostni razvoj, tudi s pomočjo ustvarjalnosti in inovativnosti, pripomore k izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti in navsezadnje – višji ravni sreče njenih prebivalcev. V skladu z opredelitvijo Združenih narodov trajnostni razvoj razumemo v njegovih treh razsežnostih – ekonomski, družbeni in okoljski, kot razvoj, ki omogoča zadovoljevanje potreb trenutne generacije, ne da bi ta ogrozil sposobnost prihodnjih generacij za zadovoljevanje njihovih potreb. Ugotavljamo, da se obstoječe razvojne strategije v lokalnih skupnostih v svojem bistvu osredotočajo predvsem na zasledovanje materialne blaginje prebivalcev, medtem ko druga področja puščajo ob strani. V magistrskem delu raziskujemo vpliv posameznih razsežnosti trajnostnega razvoja (ekonomske, družbene in okoljske) na srečo ljudi v družbi, da bi lahko ocenili potencial trajnostnega razvoja za razvoj skupnosti v srečne trajnostne skupnosti. Ugotavljamo, da je gospodarski razvoj nujen za zagotavljanje osnovne življenjske ravni, ki posamezniku omogoča zadovoljevanje osnovnih človekovih potreb. Skozi kritično razpravo o ugotovitvah različnih avtorjev (predvsem Easterlina, Veenhovna, Hagertya in Ingleharta) ugotavljamo, da povezanost med ravnjo bruto domačega proizvoda in srečo prebivalcev obstaja. Tako ljudje v gospodarsko razvitih državah v povprečju poročajo o višjih ravneh sreče kot prebivalci gospodarsko manj razvitih držav. Ugotavljamo, da je povezanost med gospodarskim razvojem in srečo močnejša v gospodarsko manj razvitih kot gospodarsko razvitih družbah. Gospodarska rast ima torej izrazit vpliv na srečo predvsem v manj razvitih državah. Ko družba doseže določen prag gospodarske razvitosti, raven sreče praviloma več ni odvisna od nadaljne gospodarske rasti. Ključnega pomena postanejo drugi, nematerialni dejavniki. V tem smislu smo raziskovali vpliv dejavnikov družbenega razvoja in varstva okolja na raven sreče, o kateri poročajo ljudje v družbi. Na področju družbenega razvoja ugotavljamo, da obstaja jasna povezanost med močjo socialne države, kakovostjo političnega sistema, svobodo odločanja o lastnem življenju, zaupanjem med ljudmi in povezanostjo v družbi, a hkrati obstoja povezanosti med zmanjševanjem družbene neenakosti in srečo ni moč potrditi. Potrdili smo povezanost med kazalci varstva okolja in ravnjo sreče ljudi. Ugotavljamo, da bi bilo v tem smislu na področju razvoja skupnosti smiselno poleg gospodarskega razvoja večji poudarek nameniti družbenemu razvoju in varstvu okolja, kar bi omogočilo bolj celovit razvoj skupnosti v skladu s trajnostnim razvojem. A ne le to. Kot smo ugotovili, bi to lahko pomembno vplivalo tudi na raven sreče ljudi v skupnosti, ki bi jo lahko z ustreznimi politikami, ki v večji meri upoštevajo družbeni razvoj in varstvo okolja vsaj ohranili, če ne na dolgi rok celo dvignili.
Ključne besede: celovitost, inovativnost, sreča, skupnosti, trajnostni razvoj, ustvarjalnost.
Objavljeno v DKUM: 09.06.2022; Ogledov: 980; Prenosov: 169
Celotno besedilo (2,87 MB)