1. Vloga samozavesti in socialnih veščin pri razvoju inovativnosti in podjetniškem uspehuLuka Šoškić, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv samozavesti in socialnih veščin na podjetniško uspešnost, s posebnim poudarkom na vlogi mehkih veščin pri razvoju inovativnih pristopov v podjetništvu. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pojme kot so samozavest, socialne veščine, inovativnost in podjetniški uspeh, ter osvetlili njihovo medsebojno povezanost. Poudarjena je bila tudi vloga mehkih veščin kot dopolnilno tradicionalnim (trdim) znanjem na področjih, kot so vodenje, prodaja in razvoj novih idej.
Empirični del temelji na dveh metodoloških pristopih, in sicer kvantitativni analizi ankete med slovenskimi podjetniki in kvalitativni analizi intervjujev, izvedenih z uporabo tematske analize. Zbrani podatki kažejo, da podjetniki ki ocenjujejo svojo samozavest kot visoko, pogosteje poročajo o večji poslovni rasti, boljši komunikaciji s strankami in večji sposobnosti prilagajanja trgu. Prav tako so socialne veščine, kot so pogajanje, mreženje in javno nastopanje, prepoznane kot ključni dejavniki uspeha in dolgoročne konkurenčnosti.
Raziskava je potrdila večino zastavljenih hipotez, med drugim, da samozavest in socialne veščine pomembno prispevajo k podjetniškemu uspehu ter da uporaba inovativnih pristopov pozitivno vpliva na rast podjetja. Ugotovljeno je bilo tudi to, da se razvoj mehkih veščin najpogosteje izvaja skozi prakso in delo s strankami, medtem ko so formalne metode, kot so delavnice in coaching, sicer koristne, a manj razširjene.
Diplomsko delo opozarja na potrebo po večji vključitvi razvoja mehkih veščin v izobraževalne programe in podjetniške podporne sisteme. Hkrati poudarja pomembnost samozavedanja in osebne rasti za trajnostno in inovativno podjetništvo v sodobnem poslovnem okolju.
Ključne besede: samozavest, socialne veščine, podjetniški uspeh, inovativnost, mehke veščine, podjetništvo.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,85 MB) |
2. Kompetentnost učiteljev za ustvarjalno poučevanje in prepoznavanje ustvarjalno nadarjenih učencev : magistrsko deloKaja Žvan, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava kompetentnost učiteljev za ustvarjalno poučevanje ter prepoznavanje nadarjenih učencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi ustvarjalnosti, kreativnosti, inovativnosti in nadarjenosti, predstavljeni so tipi ustvarjalnosti, vpliv okolja ter ključne teorije in metode merjenja ustvarjalnosti. Poudarjen je pomen spodbujanja ustvarjalnosti v šolskem okolju in vloga učitelja pri prepoznavanju in razvoju nadarjenih posameznikov.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi med učitelji z različnimi delovnimi mesti v šolstvu in z različno dolžino delovne dobe, s ciljem ugotoviti stopnjo njihove kompetentnosti za uporabo ustvarjalnih učnih metod ter prepoznavanje nadarjenih učencev. Analizirani so dejavniki, kot so strokovno izobraževanje, pogostost uporabe ustvarjalnih učnih metod, zaznane ovire in povezava med ustvarjalnostjo ter nadarjenostjo. Rezultati nudijo vpogled v trenutno stanje ter smernice za izboljšanje pedagoške prakse, ki spodbuja razvoj ustvarjalnih in nadarjenih učencev.
Ključne besede: ustvarjalnost, kreativnost, inovativnost, produktivnost, inteligentnost, domišljija, nadarjenost, ustvarjalna nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,95 MB) |
3. Organizacijska kultura in vodenje: študija primera podjetja impolJulija Kotnik, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira vpliv organizacijske kulture in vodenja na uspešnost podjetja Impol. Osredotoča se na prepletanje različnih stilov vodenja in kulturnih modelov, ki vplivajo na prilagodljivost podjetja in njegov potencial za inovacije. Organizacijska kultura je ključnega pomena za uspeh podjetja, ker vključuje norme in vrednote in le-te oblikujejo delovno okolje.
Raziskovali bomo različne tipe kultur, kot so tržna kultura, ki poudarja konkurenčnost in kultura klana, ki poudarja sodelovanje. Pri tem bomo obravnavali tudi adhokracijo, ki spodbuja fleksibilnost, inovacije in prilagodljivost. V današnjem sodobnem poslovnem okolju je nujno potrebno uravnoteženje prilagodljivosti in stabilnosti za inovacije in rast. Poleg organizacijske kulture bomo raziskali tudi vpliv stilov vodenja, kot so demokratični, avtoritativni in participativni slog. Poudarek bomo namenili participativnemu slogu, ki spodbuja zavzetost zaposlenih in inovativnost, vendar se lahko v hierarhičnih organizacijah pojavijo ovire pri učinkovitosti izvajanja. Raziskava bo analizirala, kako trenutni slog vodenja podjetja Impol vpliva na podporo inovacijam in motivacijo. Čeprav rezultati kažejo na pozitivno delovno okolje, je mogoče opaziti vidno potrebo po izboljšavah na področju podpore inovacijam in odprti komunikaciji, kar je ključnega pomena za nadaljnji razvoj podjetja. V raziskavi bomo ponudili predloge za izboljšanje organizacijske kulture in vodenja v podjetju, skupaj z izboljšanjem inovativnosti, spodbujanjem odprte komunikacije, profesionalnega razvoja zaposlenih in večjo fleksibilnostjo pri odločanju. To bi podjetju omogočalo boljše prilagajanje tržnim spremembam in povečalo kreativnost zaposlenih.
Ključne besede: organizacijska kultura, vodenje, Impol, inovativnost, uspešnost.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,02 MB) |
4. Študije primerov EPF : razvoj, trajnost in inovacije v poslovni praksi 20242024 Opis: Strokovna monografija Študije primerov EPF: Razvoj, trajnost in inovacije v poslovni praksi 2024 prinaša zbirko študij primerov, ki ponazarjajo sodobne izzive v gospodarstvu ter ponujajo vpogled v inovativne in trajnostne poslovne prakse. Osredotoča se na razvoj podjetij, trajnostno poslovanje in inovacije, pri čemer obravnava teme, kot so ekodizajn, trajnostni poslovni modeli, strateško upravljanje rasti, finančno odločanje, kontroling, digitalna transformacija in globalne vrednostne verige, pri čemer povezuje akademsko znanje z izzivi poslovne prakse. Avtorji skozi praktične primere prikazujejo, kako podjetja razvijajo konkurenčne prednosti, sprejemajo ključne odločitve in se prilagajajo spremembam na trajnosten in inovativen način. Publikacija je namenjena predvsem študentom ekonomskih in poslovnih ved, saj jim omogoča poglobljeno razumevanje teorije skozi konkretne primere, hkrati pa služi kot dragoceno orodje pedagogom, raziskovalcem in strokovni javnosti. S kombinacijo teoretičnih izhodišč in praktičnih študij primerov predstavlja publikacija pomemben vir znanja za vse, ki se ukvarjajo z ekonomskimi in poslovnimi izzivi sodobnega časa.
Ključne besede: Ekonomsko-poslovna fakulteta, študije primerov, ekonomske in poslovne vede, inovativnost, trajnostno poslovanje, strateško upravljanje, razvoj podjetij
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (5,00 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Inovativni načini spodbujanja ustvarjalnosti v izbranih podjetjih v Silicijevi doliniAdrijan Pregl, 2021, magistrsko delo Opis: Ko govorimo o podjetjih in njihovem poslovanju, le redkokdaj istočasno pomislimo še na ustvarjalnost. Prva asociacija ob omembi podjetja in njegovega poslovanja je vsekakor služenje denarja, medtem ko ob ustvarjalnosti najprej pomislimo na umetnost in domišljijo. Toda na prvi pogled nekoliko neskladna pojma, poslovanje in ustvarjalnost, sta predstavljala jedro našega magistrskega dela. Inspiracijo za magistrsko delo, v katerem smo raziskovali omenjena pojma in povezave med njima, smo našli v naših vsakdanjih življenjih, kjer nam ustvarjalnost lajša opravljanje vsakodnevnih opravil in omogoča premagovanje problemov na svojevrsten način. Zato smo se vprašali, ali lahko z njo podobno dosežemo tudi v podjetjih in na kakšen način jo v tem specifičnem okolju tudi spodbuditi.
V magistrskem delu smo obravnavali ustvarjalnost in iskali inovativne načine za spodbujanje le-te v podjetjih. Ker je ustvarjalnost nedvoumno povezana z inovativnostjo, saj te brez nje ni, smo za lažje razumevanje opredelili tudi njo. K teoretičnim izhodiščem smo dodali še definiranje ustvarjalne organizacije, katere temelja sta ravno ustvarjalnost in inovativnost. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšen pomen ima ustvarjalnost za podjetje. Na podlagi tega poglavja smo lahko pričeli sklepati, ali je ustvarjalnost smiselno spodbujati. To nam je odprlo naslednje poglavje, v katerem smo iskali in raziskovali klasične tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti. Dotaknili smo se individualnih in skupinskih tehnik ter metod. Pri iskanju najprimernejših primerov iz prakse smo se podali onstran luže, natančneje v Silicijevo dolino. Analizirali smo različna podjetja, ki slovijo po premikanju mej mogočega, tako v tehničnem kakor tudi v ustvarjalnem smislu. Izrisal se nam je vzorec, na podlagi katerega smo spoznali, da sta skrb in vlaganje v človekovo psihološko dobro počutje ključni za sproščanje ustvarjalnih potencialov pri zaposlenih.
Ustvarjalnost v poslovnem svetu je način razmišljanja, ki inspirira, izziva in pomaga ljudem poiskati inovativne rešitve ter iz problemov ustvariti priložnosti. Ustvarjalnost je glavni razlog, zakaj nas nekatera podjetja navdušujejo z novimi in osupljivimi idejami, medtem ko druga le sledijo že uhojeni poti. Ustvarjalnost je vir inovativnosti in inspiracije, zaradi česar bi morala biti v vseh podjetjih med največjimi prioritetami.
Ključne besede: ustvarjalnost, inovativnost, ustvarjalni posameznik, ustvarjalna organizacija, pomen ustvarjalnosti, tehnike in metode spodbujanja ustvarjalnosti.
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,40 MB) |
6. Pomembnost razvoja digitalne organizacijske kulture za organizacije v sodobnem časuMateja Topolovec, 2024, magistrsko delo Opis: V sodobnem poslovnem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe in digitalizacija, postaja razvoj digitalne organizacijske kulture ključnega pomena za uspešnost in konkurenčnost organizacij. Prilagodljivost, inovativnost, sodelovanje, zadovoljstvo zaposlenih, krepitev digitalnih kompetenc in izboljšanje poslovnih rezultatov so le nekateri izmed pozitivnih vplivov digitalne kulture. Organizacije, ki se zavedajo teh prednosti in vlagajo v razvoj digitalne kulture, bodo bolje pripravljene na izzive prihodnosti in bodo lahko uspešno konkurirale na globalnem trgu. Vlaganje v digitalno kulturo je tako strateška naložba, ki prinaša dolgoročne koristi za organizacijo in njene zaposlene.
Magistrsko delo obravnava izjemno aktualno temo oblikovanja digitalne organizacijske kulture v sodobnih podjetjih. V dobi hitrega tehnološkega napredka in digitalne transformacije se veliko organizacij sooča z izzivom, kako se prilagoditi novim razmeram, ohraniti konkurenčnost in spodbuditi inovacije. Problem, ki ga raziskava naslavlja, je pomanjkanje zavedanja o pomembnosti digitalne kulture in posledic, ki jih ima neupoštevanje teh trendov za rast in razvoj podjetij. Predmet obdelave v magistrskem delu je analiza, kako digitalna organizacijska kultura vpliva na delovanje organizacij ter kako ta vpliva na inovativnost in ustvarjalnost. Ravno tako preučujemo vlogo vodstva pri oblikovanju le-te. V ta namen smo se osredotočili na različne vidike organizacijske kulture, njen zgodovinski razvoj, tipologije, dejavnike, ki vplivajo na njeno oblikovanje ter izzive in težave, s katerimi se soočajo podjetja pri njenem upravljanju. Posebno pozornost smo namenili vplivu digitalizacije na organizacijsko kulturo, opredelitvi pojma digitalizacije, njenemu razvoju ter pomenu v sodobni družbi. V povezavi z digitalizacijo smo tako opredelili nastanek nove digitalne organizacijske kulture. Predstavili smo tudi uspešne poslovne prakse iz tujine, ki delujejo v sklopu digitalne organizacijske kulture.
V empiričnem delu smo teoretične ugotovitve podkrepili s študijo primera slovenskega podjetja Intera d.o.o., ki je primer podjetja z izrazito digitalno organizacijsko kulturo. Intervjuji z vodstvom in dvema zaposlenima so razkrili, kako pomembno je vodenje pri oblikovanju in vzdrževanju digitalne kulture. Ugotovili smo, da ustvarjalno delovno okolje, ki ga podpira digitalna kultura, bistveno prispeva k večji stopnji inovativnosti in konkurenčnosti podjetja. Dobljeni rezultati kažejo, da je prehod na digitalno organizacijsko kulturo nujen za uspešno delovanje podjetij v sodobnem poslovnem okolju. Digitalna kultura, ki temelji na odprtosti, sodelovanju in aktivni uporabi novih tehnologij, omogoča podjetjem, da se hitreje prilagajajo tehnološkim spremembam in učinkoviteje odgovarjajo na tržne izzive. Poleg tega spodbuja kreativnost in inovacije, kar dodatno povečuje konkurenčnost podjetij. Ugotovili smo torej, da brez aktivne vloge in predanosti vodstva ni mogoče uspešno vzpostaviti digitalne organizacijske kulture. Vodstvo mora spodbujati spremembe, ustvarjati odprto in sodelovalno delovno okolje ter vključevati nove tehnologije v vsakodnevne procese. Prav tako je ustvarjalno delovno okolje identificirano kot pomemben gradnik digitalne organizacijske kulture, ki podpira inovacije. Podjetje Intera d.o.o. je primer dobre prakse, ki dokazuje, kako digitalna kultura lahko pozitivno vpliva na uspešnost in rast podjetja.
Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da digitalna organizacijska kultura ni le trend, temveč nuja za sodobna podjetja, ki želijo ostati konkurenčna in inovativna. S tem magistrskim delom smo prispevali k boljšemu razumevanju pomembnosti digitalne kulture in podali smernice, kako jo uspešno oblikovati in vzdrževati, kar je ključno za dolgoročni uspeh podjetij v digitalni dobi.
Ključne besede: organizacijska kultura, digitalizacija, digitalna organizacijska kultura, sodobni čas, tehnološka podjetja, informacijska tehnologija, konkurenčnost, inovativnost.
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 158
Celotno besedilo (2,24 MB) |
7. Generacijske razlike v podjetniškem vedenju po pandemiji covid-19 v slovenijiPia Dobršek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na preučevanje razlik v podjetniškem vedenju med generacijami podjetnikov v Sloveniji, še posebej v obdobju po pandemiji COVID-19. Ugotovitve kažejo statistično pomembne razlike v podjetniškem vedenju med generacijami, ki vplivajo na prilagajanje tržnim razmeram po pandemiji. Poudarek je na spoznavanju edinstvenih pristopov, ki jih vsaka generacija prinaša, oblikovanih glede na izkušnje, vzgojo in sociokulturne kontekste. Kljub razlikam v pristopih se raznolikost generacijskih perspektiv lahko izkaže za gonilno silo inovativnosti ter konkurenčnosti.
Raziskava izpostavlja pomembnost razumevanja generacijskih razlik pri razvoju strategij za spodbujanje podjetništva v Sloveniji. Pandemija COVID-19 je predstavljala izzive, a so se slovenska podjetja uspela prilagoditi novim razmeram, izboljšati digitalne ponudbe in raziskati nove trge. Generacijske razlike so se izkazale kot izziv, zato so prilagoditve programov in politik nujne.
Vpliv generacijskega podjetniškega vedenja na razvoj podjetniških projektov po pandemiji kaže, da lahko različne generacije prispevajo k inovacijam, stabilnosti in dolgoročni rasti. Izobraževanje ima ključno vlogo pri razvoju podjetniških kompetenc generacij podjetnikov, pri čemer so prilagojene strategije in dostopnost ključnega pomena. Nenehna potreba po učenju in prilagajanju novim trendom izpostavlja ključne elemente za uspešno podjetništvo v Sloveniji. Raziskava tako prispeva k boljšemu razumevanju generacijskih dinamik ter omogoča razvoj ciljno usmerjenih strategij in politik za spodbujanje podjetništva, ki lahko okrepijo konkurenčnost in odpornost slovenskega gospodarstva, ključnega pomena za trajnostno gospodarsko rast države.
Ključne besede: podjetništvo, generacije, pandemija COVID-19, prilagodljivost in inovativnost, rast in razvoj podjetništva v Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 14.05.2024; Ogledov: 312; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,71 MB) |
8. Aspiracije po rasti, inovativnost in internacionalizacija zgodnjih podjetnikovDijana Močnik, Karin Širec, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku smo empirično ocenjevali povezavo med aspiracijami po rasti in inovativno ter mednarodno naravnanostjo zgodnjih podjetnikov. Uporabili smo podatke raziskave Global Entrepreneurship Monitor Adult Population Survey za obdobje pred gospodarsko krizo med letoma 2003 in 2008 za osem držav jugovzhodne Evrope (JVED) in pet zahodnoevropskih držav (ZED). Rezultati kažejo, da novosti v uporabljeni tehnologiji in ponudbi ter internacionalizacija zavirajo aspiracije po rasti zgodnjih podjetnikov. V zgodnji fazi podjetja nimajo dovolj sredstev, izkušenj, spretnosti in mrežnih povezav, kar bi spodbujalo njihove aspiracije po rasti. Negativna povezava med aspiracijami po rasti in inovativno in mednarodno naravnanostjo je večja v ZED kot v JVED.
Ključne besede: podjetje, rast, inovativnost, mednarodno sodelovanje
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 310; Prenosov: 0 |
9. Podpora razvoja malih in srednjih podjetij v Sloveniji s politiko inovativnosti glede nagrajevanja in lastništva : support for the development of small and medium-sized enterprises in SloveniaDejan Avsec, 2013, strokovni članek Opis: V prispevku je ponujen model za podporo razvoja malih in srednjih podjetij v Sloveniji s politiko inovativnosti glede nagrajevanja in lastnine po metodah ESOP in USOP kot podpore za družbeno odgovornost. Njena razvitost je odvisna od lastnikov: če bi bili ti in njihovi sodelavci organizirani in lastniško stimulirani po metodah ESOP in USOP, bi jo lahko uresničili po načelih iz ISO 26000. V Sloveniji je tranzicija lastništva potekala po Zakonu o lastninskem preoblikovanju, vendar kaotično, brez plana, ESOP in USOP. Učinek ni bil optimalen, po naši oceni je manjkalo lastništvo. Organizacijsko bi ga podprlo združevanje sredstev sodelavcev z internimi kapitalskimi računi (IKR) in z internimi družbenimi kapitalskimi računi občanov (IDKR), kar bi omogočilo širitev kapitala. Po novem modelu bi bilo zagotovljeno nagrajevanje sodelavcev (plače plus variabilni prejemki), delitev inovacijskega dobička
in delitev dividende lastnikom podjetja, kar so z ESOP in USOP praktično vsi
ljudje. Svet se sooča z resnimi problemi zaradi propada gospodarstva in finančne krize, zato je nujna prenova podlage gospodarstva z razvojem družbene odgovornosti in njene podpore po metodah ESOP in USOP, ki krepita lastniški odnos in demokratizacijo. Družbena odgovornost je smer urejenega sveta.
Ključne besede: Slovenija, mala podjetja, srednja podjetja, inovacije, inovativnost, družbena odgovornost
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 1
 Povezava na datoteko
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
10. Digitalna transformacija družinskih podjetijIsidora Dragnić, 2023, diplomsko delo Opis: Poslovanje v današnjih razmerah in okolju, ki je zelo dinamično in podvrženo vsakodnevnim spremembam, ne pušča prostora tistim, ki pri svojem delu niso predani in vztrajni. Družinska podjetja se zato morajo preoblikovati, da lahko obdržijo svojo dejavnost in ostanejo konkurenčna. Če želimo izkoristiti potencial družinskih oblik organiziranosti, je sprememba načina poslovanja neizogibna in predstavlja izziv za tiste, ki se ukvarjajo z družinskim podjetništvom ali se bodo v ta način poslovanja podali v prihodnje.
V teoretičnem delu smo opisali družinsko podjetništvo, značilnosti uspešnega podjetja in izzive, s katerimi se srečujejo v neusmiljenem okolju, ki zahteva hitre odločitve. Opisali smo, kakšne prednosti ima lahko uvedba digitalne tehnologije in inovativnih procesov za podjetje, po drugi strani pa izpostavili številne težave in strahove, s katerimi se soočajo v procesu transformacije. Pokazali smo, da je dobro poznavanje in zavedanje, kaj digitalno pomeni za podjetja, saj je to zelo pomemben dejavnik pri odločitvah o digitalni transformaciji.
V praktičnem delu smo predstavili podjetje, na primeru opisali vse probleme vodenja družinskega podjetja in vse dejavnike, ki so vplivali na neuspešno uvajanje digitalne tehnologije v podjetje. Našteli smo tudi vse težave, s katerimi se je srečevalo zaradi neuspešnega uvajanja digitalne tehnologije. Omenili smo tudi, kako so lahko slabe in nepremišljene odločitve včasih usodne za poslovanje podjetja in ga vodijo v stečaj. Dejstva, ki smo jih usvojili iz teorije, smo primerjali s cilji na konkretnem primeru. Podatke, ki smo jih zbrali, smo primerjali z dejstvi, ki smo jih prejeli v teoriji. Vse to smo primerjali s postavljenimi hipotezami in nanje odgovorili.
Ključne besede: družinsko podjetništvo, transformacija, digitalne tehnologije, inovativnost, družinski odnosi.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2023; Ogledov: 373; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,18 MB) |
