1. Analiza elementov standardiziranega sistema managementa inoviranjaAndrija Milić, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na analizo elementov standardiziranega sistema vodenja inovacij, predvsem v kontekstu uporabe standarda SIST EN ISO 56002:2021. Raziskava se ukvarja z vprašanjem, kako standardi ISO in struktura na visoki ravni (HLS) vplivajo na učinkovitost upravljanja inovacij v sodobnih organizacijah. Ključni cilji dela so bili pregled znanstvene in strokovne literature, analiza ključnih elementov sistema upravljanja inovacij, identifikacija pristopov upravljanja inovacij v podjetjih in oblikovanje praktičnih smernic za izboljšanje inovacijskih procesov. Raziskava poudarja, da je inovativnost temeljni dejavnik trajnostne rasti, konkurenčnosti in družbenega razvoja organizacij. Z metodo vsebinske analize, študij primerov ter analize in sinteze je bilo ugotovljeno, da sistemsko uvajanje standarda SIST EN ISO 56002:2021 prispeva k večji vpetosti inovacij v strateške cilje podjetja, kar ima za posledico izboljšanje konkurenčno prednost na trgu. Poleg tega prispevek izpostavlja pomen inovacijske kulture, strateške naravnanosti, prilagodljivosti in sistemskega pristopa za uspešno izvajanje inovacijskih strategij. V zaključku raziskave je predlagano nadaljnje raziskovanje možnosti za izboljšanje inovativnih sposobnosti podjetij s pomočjo standardiziranih sistemov za upravljanje inovacij.
Ključne besede: management inovacij, SIST EN ISO 56002:2021, struktura visoke ravni, inovacijski procesi, sistematično uvajanje, konkurenčna prednost, trajnostni razvoj, prilagodljivost, strateško usmerjanje, kultura inovacij, standardizacija, upravljanje inovacij
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (2,93 MB) |
2. UPORABA DE BONOVIH METOD ZA SPREMEMBO ODNOSA MANAGEMENTA DO INOVACIJSKEGA KOMUNICIRANJA V PODJETJURosana Šuc Ravničan, 2015, magistrsko delo Opis: Bistveni pogoj in ključni pomen za uspešno inoviranje v podjetjih je inovacijsko komuniciranje, mora pa biti podprto s komuniciranjem managerjev, saj ti usmerjajo zaposlene s ciljem, da je njihovo podjetje ustvarjalno, inovativno in uspešno. Vendar v praksi managerji ne doprinašajo dovolj k inoviranju in ne komunicirajo ustrezno ter se ne zavedajo dovolj pomena inovacijskega komuniciranja, zato nas v magistrski nalogi zanima, kako spremeniti odnos managerjev do inovacijskega komuniciranja s ciljem, da spodbujajo inoviranje v podjetju. Pri tem vprašanju smo uporabili De Bonova orodja, s katerimi smo pripeljali managerje v podjetju do ustreznega zaznavanja inovacijskega komuniciranja, ki je bistveni del za posredovanje inovativnega duha v organizaciji in za vsakega posameznega zaposlenega, krepitev inovativnega timskega duha in kulturo celotne organizacije.
Glavni cilj magistrske naloge v teoretičnem delu je bil proučiti inovacijski management, inovacijsko komuniciranje, managerjevo vlogo pri inovacijskem komuniciranju ter potrditi tri hipoteze, ki smo jih postavili v teoretičnem delu na začetku magistrske naloge. Glavni cilj v praktičnem delu je bil raziskati in ugotoviti, ali lahko z De Bonovimi metodami spremenimo odnos do inovacijskega komuniciranja pri managerjih, na katerih smo naredili raziskavo in raziskati ostale tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku magistrske naloge.
Raziskava nas je pripeljala do spoznanj, da je komuniciranje ključno orodje v podjetjih za razvoj inovacijskega in inovativnega okolja in vpliva na razvoj invencijsko-inovacijskih procesov v podjetju. Pri tem so managerji glavni akterji komuniciranja, ki vplivajo na invencijsko-inovacijske procese v podjetju. Če managerji, zaposleni v podjetju, želijo spremeniti odnos do inovacijskega komuniciranja, so De Bonova orodja zelo primerna orodja za vzpostavitev tega odnosa, saj smo v raziskavi ugotovili, da na spremembo odnosa srednjega managementa do inovacijskega komuniciranja v večini statistično značilno vpliva uporaba De Bonovih metod. Ugotovili smo tudi, da z uporabo De Bonovih metod lahko dosežemo spremembo v odprtosti komuniciranja, le ta je bistvena pri razvoju inovativnih okolij. Pri odkrivanju korelacij med inovacijskim komuniciranjem in inoviranjem smo ugotovili, da bolj kot se management zaveda pomena inovacijskega komuniciranja v podjetju, bolj se zaveda pomena invencijsko-inovacijskih procesov v podjetju.
Ključne besede: inovacijski management, invencijsko-inovacijski procesi, inovacijsko komuniciranje, inovativno okolje, managerji, De Bonove metode
Objavljeno v DKUM: 22.01.2016; Ogledov: 1574; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,77 MB) |
3. MERJENJE UČINKOVITOSTI INVENTIVNO-INOVATIVNEGA MANAGEMENTA IDEJ V SLOVENSKIH PODJETJIHFranc Slavič, 2009, diplomsko delo Opis: Inovativnost je danes glavna konkurenčna prednost podjetij. Lahko trdimo, da je predpogoj za uspešnost podjetij v današnji družbi znanja.
V razmerah današnje negotovosti, pogostosti in kompleksnosti sprememb se lahko podjetje obdrži samo, če je usmerjeno k iskanju sprememb. Te pa izhajajo iz percepcije sprememb kot priložnosti in ne kot svarila in nevarnosti.
Poslovno okolje od vsakega podjetja zahteva inovacijsko dejavnost, kot predpogoj za uspešnost, ki mora biti dobro organizirano pod okriljem managementa idej. To pa zahteva strateško razmišljanje, ki ne sme biti samo želja posameznikov v podjetju. Zato je potrebno vzpostaviti ugodne razmere, ki omogočajo inovacijsko dejavnost v vseh poslovnih segmentih podjetja.
Danes, ko se krči obseg klasičnih fizičnih in ponavljajočih se opravil, se hkrati pojavlja vedno več nalog, kjer morajo zaposleni ustvarjalno delovati. To pa pomembno spreminja strukturo in vlogo zaposlenih. Od teh se danes pričakuje predvsem dejavno poseganje v prilagajanje vsebine dela in hkrati vplivanje na spremembo dejavnikov novega izziva. Za uspešno delovanje organizacije je zelo pomembno komuniciranje navzgor. Če hočemo doseči visoke delovne cilje, moramo vse moči podrediti odkritemu sodelovanju vseh akterjev v družbi. Za to pa morajo biti le-ti pripravljeni sodelovati, biti usposobljeni in zaupati ter verjeti v uspeh. In pomembno vlogo za uspeh in povezavo vseh dejavnosti ima v družbi management idej.
Inovacijska dejavnost je torej danes ena temeljnih aktivnosti podjetja, ki omogoča hitrejše uvajanje novih produktov/storitev kot ostala konkurenca. Za vzpostavitev omenjene dejavnosti v družbi pa čarobnega recepta ne moremo ponuditi. Rezultati jasno kažejo pot, po kateri mora podjetje stopati, kot tudi pomembne vidike managementa idej.
Prvi korak je gotovo odločitev vodilnih in jasna strategija inovativnosti v podjetju. Nadaljnji koraki so povezani z izgradnjo ustrezne inovativne kulture in klime. Potrebno je izvesti vrsto aktivnosti, med katerimi je gotovo najpomembnejša dvig ustvarjalnosti z uporabo različnih orodij in tehnik, ter izobraževanje in usposabljanje zaposlenih.
Prepričan sem, da je ustvarjalna miselnost v povezavi z znanjem in odločnostjo najpomembnejši dejavnik pri dvigovanju inovativnosti v slovenskih podjetjih.
Ključne besede: Ključne besede:
Inovacije, inovacijska politika, konkurenčnost, konkurenca, spremembe, management idej, inovacijski procesi, inventno-inovativni procesi
Objavljeno v DKUM: 30.11.2009; Ogledov: 3708; Prenosov: 427
Celotno besedilo (929,05 KB) |
4. |
5. |
