| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenski podjetniški observatorij 2000
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Matej Rus, 2001, končno poročilo o rezultatih raziskav

Opis: Pomen malih in srednjih podjetij je zelo velik in teh podjetij je v evropskem in svetovnem merilu vse več, v njih pa je tudi zaposlenih vse več ljudi. Nobenega dvoma tudi ni, da bo pomen malih in srednjih podjetij še nadalje naraščal, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se z digitalizacijo poslovanja bistveno spreminjajo meje podjetja, razvoj tehnologije, globalizacija poslovanja in splošno zniževanje transakcijskih stroškov pa pripomorejo k temu, da so tudi mala in srednja podjetja vse bolj konkurenčna večjim. Skladno z naraščanjem pomena malih in srednjih podjetij pa seveda narašča tudi potreba po rednem spremljanju njihovega razvoja in po primerjavi med državami. Slovenski podjetniški observatorij je prva tovrstna publikacija v Sloveniji, ki se v celoti posvetila proučevanju tega fenomena. V prvem delu podajamo analizo slovenskih podjetij za leto 1999 po regijah, dejavnostih in velikostnih razredih. V drugem delu primerjamo slovensko gospodarstvo z evropskim gospodarstvom, v tretjem delu pa smo razgrnili nekatere pomembnejše izide terenske raziskave, ki smo jo opravili med slovenskimi podjetji. Publikacija je dvojezična (slovenščina in angleščina).
Ključne besede: Slovenija, podjetništvo, podjetje, poslovni rezultati, zadolženost, podatki, informacije, statistični podatki, ocenjevanje, mala podjetja, srednja podjetja, zaposlenost, dodana vrednost, dobiček, reševanje problemov, birokracija, uporaba računalnika, Internet, inovacijska dejavnost, primerjave, mednarodne primerjave, Evropa, Evropska unija, Slovenski podjetniški observatorij, poslovna analiza, ovire za poslovanje
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 1425; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
"Odprto inoviranje" namesto "zaprtega inoviranja"
Matjaž Mulej, Zdenka Ženko, Vojko Potočan, 2009, pregledni znanstveni članek

Opis: Model inoviranja, po katerem mora vse teči in ostati 'pri nas', se imenuje zaprto inoviranje. Postaja vse bolj zastarel. V sodobnih razmerah je strokovnjakov veliko in so povsod, ne le 'pri nas'. Zato se uveljavlja model "odprto inoviranje". To spreminja naloge menedžerjev in njihove osrednje sposobnosti. Prispevek jih opredeli, prikaže razlike med zaprtim in odprtim inoviranjem ter model prehoda iz zaprtega v odprto inoviranje.
Ključne besede: inoviranje, inovacije, inovacijska dejavnost, inovativno poslovanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1710; Prenosov: 86
URL Povezava na celotno besedilo

3.
ZNANJE KOT OSNOVA INOVACIJSKE DEJAVNOSTI V PODJETJU PREMOGOVNIKA VELENJE D.D.
Boris Verdnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Premogovnik Velenje d.d., je vodilna slovenska družba s področja premogovništva, katere poslanstvo je dolgoročno pridobivanje rude za potrebe proizvodnje električne energije v Šaleški dolini ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja, hkrati pa se podjetje trudi tudi za ohranjanje in razvoj znanj na podzemnih pridobivalnih delih.[1]. Z dolgoročnim poslovanjem ter s sodobnim procesom proizvodnje bo Premogovnik Velenje d.d. ob zagotavljanju varstva in zdravja pri delu skupaj s Termoelektrarno Šoštanj skrbel, da bo izraba edinega strateškega slovenskega energetskega vira – lignita iz Šaleške doline smotrna.[1]. V podjetju skrbimo za promocijo poklicev, aktualnih za naše podjetje. Za vse nove sodelavce, v pretežni meri štipendiste, imamo izdelan sistem uvajanja in pripravništva ter obvezne prakse. Za razvoj visoko izobraženih mlajših sodelavcev izvajamo Šolo poslovnih znanj. Sodelavcem sofinanciramo tudi študij ob delu v skladu s strateškimi potrebami podjetja. [1]. V magistrskem delu bom tako predstavil izobraževalni program, ki temelji na osnovi delnega praktičnega pouka ter praktičnega usposabljanja z delom. Kot novost pa se uvaja tudi projektni teden v podjetju Premogovnika Velenje d.d. Posebej velja izpostaviti projektni teden, pri katerem smo mentorji v podjetju v vlogi opazovalca. Dijaki na svoj način s pomočjo načrta in svojih inovacijskih misli razvijejo oziroma popravijo napravo, ki se kasneje uporablja v premogovniku.
Ključne besede: inovacijska dejavnost, Premogovnik Velenje d.d., znanje, projektni teden.
Objavljeno v DKUM: 09.04.2015; Ogledov: 2792; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

4.
ANALIZA PODPORNEGA OKOLJA ZA INOVIRANJE V SLOVENIJI
Nedim Hamzić, 2014, diplomsko delo

Opis: V težkih časih kot so sedaj je ključnega pomena za gospodarstvo, da se podjetja posvetijo inoviranju. Številni posamezniki generirajo raznorazne inovativne predloge, vendar zaradi nezmožnosti podpornih institucij, da tem podjetnikom nudi celostno podporo ideje ne preidejo iz invencije v inovacijo. Pomislite koliko koristi bi imeli vsi udeleženci v tem procesu, če bi le znali podpirati dobre inovativne ideje posameznikov. Gre se predvsem za finančne težave, saj denarja ki je namenjen raziskovalno-razvojnim dejavnostim ne uporabljamo na pravi način. Kar hočemo povedati je to, da je težava v alokaciji sredstev. Seveda so tudi številne druge težave, ki preprečujejo podjetjem, da bi se razvijala tako v začetni fazi svojega poslovanja kot tudi v končnih fazah. Podpornih institucij je v Sloveniji zelo veliko. Mogoče je tudi to težava, saj bi bilo bolj smiselno, da jih je manj, vendar da so takšne ki nudijo celostno podporo inoviranju podjetjem. Po statističnih podatkih se je v obdobju od 2008 do 2010 delež inovacijsko aktivnih podjetij v Sloveniji zmanjšal glede na obdobje 2006-2008. Kar predstavlja še dodatno težavo je to, da se je v večini EU držav zgodilo ravno nasprotno. Delež inovacijsko aktivnih podjetij se je v obdobju 2008-2010 povečal glede na obdobje 2006-2008. V diplomskem seminarju smo tudi ugotovili, da največ podpore inoviranju nudijo tehnološki parki. Do te odločitve so nas privedli številni dejavniki. Možno je seveda, da bi po drugih dejavnikih katere druge institucije nudile več podpore inoviranju, vendar po naših kriterijih in analizi njihovih dejavnosti smo se odločili da tehnološki parki nudijo največ podpore inoviranju. Pri drugih institucijah je enostavno bilo preveč nepopolnosti pri izpolnjevanju naših kriterijev in tako se nismo odločili za njih. V prihodnjih letih pričakujemo od podpornih institucij predvsem večjo vključitev v celoten proces pomoči podjetjem, ki bi rade vstopile na trg z inovativnim izdelkom/storitvijo. Pričakujemo tudi boljšo porabo sredstev, saj iz leta v leto za raziskovalno-razvojne dejavnosti porabimo več sredstev, kot smo pa prej ugotovili se je stopnja inovacijsko dejavnih podjetij zmanjševala v Sloveniji. Podjetja, podporne institucije in država bodo morali narediti nekaj veliki potez, saj nam bo to pomagalo na dolgi rok, poleg tega pa bomo vsi imeli koristi zaradi tega.
Ključne besede: Invencija, inovacija, inoviranje, podporne institucije, inovacijska dejavnost v Sloveniji.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2014; Ogledov: 1738; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (276,38 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici