1. Analiza vloge mentorstva v start-upih na primeru Tovarne podjemovLucija Bezjak, 2024, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako se pomoč in mentoriranje startupom prilagaja, kakšne oblike pomoči so jim na voljo ter dotično spoznati, kako deluje sistem mentorstva na primeru univerzitetnega inkubatorja Tovarna podjemov. V teoretičnem delu smo analizirali startup podjetja, ki so znana po svoji specifičnosti, kar je pomembno za njihovo nadaljnjo obravnavo in nudenje posebne pomoči. Potrebno je upoštevati njihove značilnosti, kot so visoka stopnja inovativnosti, hitra rast in tveganje, ter kakšno pomembnost igra zanje podporno okolje. Poznamo veliko različnih tipov mentorstva, kakšne vloge imajo in kateri so ključni elementi uspešnega mentoriranja na tujem primeru. Poseben poudarek je bil namenjen razlikovanju med inkubatorji in pospeševalniki, ki startupom nudijo različne oblike podpore, od fizične infrastrukture do vsebinske in finančne pomoči, v ospredju pa se postavlja predvsem skrb za psihosocialno podporo. Empirična raziskava je vključevala intervjuje s svetovalcem, mentorjem in mentorirancem ter analizo njihovega sodelovanja. Poudarek je bil na celotnem procesu in preučevanju ujemanja med mentorji in mentoriranci, kar je delo svetovalca in na učinkovitosti mentorstva ter ključnih izzivih, s katerimi se soočajo startupi in mentorji v procesu mentoriranja. Rezultati so pokazali, da je uspešno mentorstvo odvisno od ustrezne prilagoditve mentorstva specifičnim potrebam podjetij, aktivne vloge obeh strani ter da dobro načrtovan mentorski program doprinese k mentalnemu zdravju podjetnikov kot tudi prihranjen čas, ki ga pridobijo s pomočjo izkušenih mentorjev. Kot kritična analiza in predlogi za izboljšanje so predlagani večja samokritičnost obeh strani, transparentna komunikacija in boljša informiranost o startup pomoči s strani države.
Ključne besede: mentorstvo, startup podjetje, podjetniški razvoj, podpora podjetnikom, podjetniški inkubatorji
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (2,37 MB) |
2. Neonaticid - vzroki in prevencija : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Arko, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi predstavimo kaj je neonaticid in kako se razlikuje od detomora in od umora otroka na splošno. Predstavimo razvoj skozi zgodovino, saj je bil neonaticid prisoten že v antični Grčiji in Rimu, prav tako ga poznajo v vseh kulturah po celem svetu. Predstavimo in razložimo kakšni so motivi in možni razlogi zaradi katerih bi nosečnica pomislila na neonaticid ter kako naj bi izgledala tipična storilka. Čeprav je večina storilk mladih, samskih in manj izobraženih, se pojavljajo primeri starejših, izobraženih, zaposlenih in poročenih storilk, tako opozorimo na to, da ne moremo govoriti o tipični storilki. Opozorimo tudi na razliko med neonaticidom in detomorom, saj pri detomoru večjo vlogo igrajo duševne in osebnostne motnje. Predstavimo problem zanikanja in zakrivanja nosečnosti, ki sta velika indikatorja za možen neonaticid. Izpostavimo tudi dejstvo, da je samo raziskovanje neonaticida oteženo, saj veliko primerov pade v polje sive kriminalitete.
V nadaljevanju se poglobimo v prevencijo. Najprej se je potrebno osredotočiti na preprečitev same nosečnosti. To lahko storimo s pomočjo kontracepcije in spolne vzgoje. Nato poudarimo, da je potrebno izobraziti mlade kako prepoznati znake nosečnosti, ter kakšne možnosti določena država ponuja v primeru, da do nosečnosti pride in bi jo posameznice želele prekiniti. Izpostavimo, da je v takih primerih potrebno vzpostaviti tudi zaupanje do bližnjih, saj obstajajo alternativne možnosti, za katere morebitne storilke ne vedo. Odvisno je od države do države a veliko jih ponuja možnosti kot so varno zavetje, inkubatorji za novorojenčke in anonimni porod. Te možnosti predstavimo in prikažemo kako delujejo, ter kako so lahko učinkoviti.
Nazadnje predstavimo tudi stanje v Sloveniji, koliko neonaticidov oziroma detomorov imamo pri nas, ter če država ponuja možnost takih alternativ, kot smo jih spoznali v prejšnjih poglavjih.
Ključne besede: diplomske naloge, detomor, neonaticid, nezaželena nosečnost, socialna zavednost, inkubatorji, anonimni porod
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 760; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,13 MB) |
3. Pomen državnih spodbud in podpornega okolja za rast in razvoj mladih inovativnih podjetij v SlovenijiMaja Ploj, 2016, magistrsko delo Opis: Start up podjetja, rast in razvoj, podporno okolje za podjetništvo, državne spodbude in vsebinska podpora s strani subjektov inovativnega okolja, mentorjev in drugih podpornih institucij podjetniškega ekosistema mladim inovativnim podjetjem s potencialom hitre rasti in globalnega razvoja predstavljajo prepletanje vsebine magistrskega dela, ki je pred vami. Poleg teoretičnih izhodišč s področja zagonskega oz. start up podjetništva, je narejen celovit pregled finančnih spodbud s strani državne politike za financiranje razvoja mladih inovativnih podjetij v začetnih, najobčutljivejših fazah razvoja. Empirična raziskava je razdeljena na dva dela. Prvi del ponuja celovito analizo strukture slovenskega start up ekosistema, medtem ko je v drugem delu opravljena raziskava med več kot 700 slovenskimi start up podjetji, ki so se v obdobju začetnega razvoja in rasti vključevala v podporno podjetniško okolje. Ugotavljali smo vpliv pridobitve državne spodbude na uspešnost poslovanja start up podjetja v obdobju treh let od ustanovitve, s primerjavo kazalnikov uspešnosti poslovanja podjetij, ki so pridobila finančno spodbudo, v primerjavi s podjetji, ki finančne spodude niso prejela. Ugotovili smo, da obstajajo statistično pomembne razlike med povprečnimi vrednostmi vseh spremljanih kazalnikov obeh skupin podjetij. Podjetja, ki so pridobila subvencijo za financiranje zagona, so po treh letih bolj povečala čiste prihodke od prodaje, število zaposlenih in dodano vrednost podjetja. Dokazali smo, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na to, ali je podjetje pridobilo državno spodbudo za financiranje zagona, ali ne. Prav tako smo ugotavljali, ali obstaja povezanost med vključenostjo start up podjetja v subjekte inovativnega okolja (SIO), kot so univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji in tehnološki parki, in uspešnostjo poslovanja podjetja. Rezultati raziskave potrjujejo, da je pogostejša uporaba osnovnih svetovalnih storitev s strani predstavnikov SIO pozitivno povezana z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejše informiranje preko spleta o storitvah, programih in dogodkih v sklopu SIO je pozitivno povezano z večjim povečanjem dodane vrednosti podjeta, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Kar se tiče udeležbe na raznih dogodkih in delavnicah, ki jih za mlada podjetja organizirajo SIO, smo ugotovili pozitivno povezanost med pogostostjo udeležbe podjetnikov na seminarjih, okroglih mizah, podjetniških delavnicah in podobnih dogodkih in povečanjem dodane vrednosti start up podjetja in povečanjem vrednosti prihodkov, ne obstaja pa statistično značilna povezanost s kazalnikom število zaposlenih. Tudi pogostejša udeležba na dogodkih, namenjenih povezovanju oz. mreženju s predstavniki start up ekosistema, je pozitivno povezana s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezana z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Uspeli smo tudi dokazati, da je pogostejše osebno svetovanje izbranega start up mentorja na individualnih srečanjih pozitivno povezano s povečanjem dodane vrednosti start up podjetja, ni pa statistično značilno povezano z ostalima dvema kazalnikoma uspešnosti poslovanja start up podjetja. Pogostejša celovita podpora organiziranega mentorsko/izobraževalnega programa je pozitivno povezana z vsemi tremi kazalniki uspešnosti poslovanja, in sicer s povečanjem vrednosti prihodkov, števila zaposlenih in dodane vrednosti start up podjetja. Torej smo uspeli delno potrditi trditev, da se uspešnost poslovanja start up podjetja razlikuje glede na njegovo vključenost v subjekte inovativnega okolja. V zadnjem delu raziskave smo pridobili splošno oceno slovenskega start up ekosistema z vidika 100 anketiranih start up podjetnikov in se seznanili z najpogostejšimi ovirami, s kate
Ključne besede: start up podjetje, globalna rast, podporno okolje za podjetništvo, slovenski start up ekosistem, državne spodbude, zagonske subvencije, subjekti inovativnega okolja, mentorski programi, inkubatorji, tehnološki parki, pospeševalniki.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2016; Ogledov: 2451; Prenosov: 377
Celotno besedilo (3,02 MB) |
4. |
