| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DIDAKTIČNA MAPA ZA POUČEVANJE GEOGRAFIJE AVSTRALIJE IN POLARNIH OBMOČIJ PRI POUKU S SLEPIM ALI SLABOVIDNIM UČENCEM
Mateja Vrčkovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Slepi in slabovidni otroci predstavljajo skupino otok s posebnimi potrebami, ki imajo okvaro vidne funkcije. Slovenija spada po pojavnosti slepote v evropsko povprečje. Slabovidnost je pogostejši pojav kot slepota, tako pri mlajših kot tudi pri starejših, vendar pa se delež teh povečuje. Slepi in slabovidni so prikrajšani za vizualno spoznavanje in doživljanje sveta okoli sebe, zato informacije okoli sebe pridobivajo predvsem z drugimi čutili. Vse več slepih in slabovidnih otrok se z današnjo inkluzivno naravnano vzgojo in izobraževanjem vključuje v redne osnovne šole, ki pa na takšne učence največkrat niso dobro pripravljene. Prilagoditi je potrebno šolski prostor, usposobiti učitelje ter pridobiti učne pripomočke in učila ter drugo gradivo. Vsem učencem je potrebno omogočiti optimalen razvoj, tudi slepim in slabovidnim. Tradicionalne oblike in metode izobraževanja največkrat pri delu s slepimi in slabovidnimi ne pridejo v poštev, zato se morajo učitelji znajti in pokazati svojo kreativnost. Pri pouku geografije je zelo pomembno neposredno opazovanje, ki pa je pri slepih in slabovidnih zelo okrnjeno. Pomanjkanje ustreznega gradiva za slepe in slabovidne učence predstavlja veliko težavo pri pouku geografije. V učnem načrtu so opredeljene splošne smernice za poučevanje geografije slepih in slabovidnih otrok, konkretnih primerov pa primanjkuje, zato so učitelji največkrat prepuščeni lastni kreativnosti. V okviru raziskovalnega dela s poudarkom na praktičnem delu je predstavljena didaktična mapa za poučevanje geografije Avstralije in polarnih območij pri pouku s slepim ali slabovidnim učencem. Izdelana je s pomočjo preprostih materialov, ki so dostopni vsem in s kontrastnimi barvami. Vsi pripomočki so opremljeni tudi z brajevo pisavo, tako da je didaktična mapa v pomoč tudi slepim. Namenjena je tako slepim in slabovidnim učencem kot tudi učiteljem, z namenom spodbuditi učitelje za izdelavo podobnih učnih pripomočkov. Učne pripomočke v didaktični mapi je najprej pregledala mobilna tiflopedagoginja nato pa je didaktično mapo preizkusila slepa dijakinja 2. letnika srednje šole z minimalnim ostankom vida. Njune predloge in pripombe smo upoštevali pri izboljšavi posameznih pripomočkov.
Ključne besede: slepota in slabovidnost, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, pouk geografije, učni pripomočki
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 1021; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

2.
Delo z učenci s posebnimi potrebami
Tatjana Resnik Planinc, Karmen Kolnik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: V času značilnih hitrih sprememb na področju znanja, tehnologije ter tudi sistema vrednot dobivajo otroci in mladostniki s posebnimi potrebami drugačno mesto in vlogo v svetu, kot so jo imeli v preteklosti. Na področju oseb s posebnimi potrebami so s spremembami vzniknile in obrodile ideje integracije, normalizacije in v novejšem času inkluzije. S pilotsko kvalitativno raziskavo smo želeli ugotoviti, kako učitelji geografije, ki poučujejo na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji, ocenjujejo svojo usposobljenost za delo z učenci s posebnimi potrebami in kakšne so njihove dosedanje izkušnje. Učitelji geografije se zavedajo pomembnosti in zahtevnosti tovrstnih nalog ter jih tudi z vso odgovornostjo sprejemajo, pri čemer so v oceni lastne kompetentnosti kritični. Med največje pomanjkljivosti dosedanjega dela v inkluzivni šoli uvrščajo preveliko število učencev s posebnimi potrebami, vključenih v posamezen razred, saj vključenost več kot dveh učencev z različnimi posebnimi potrebami lahko pomembno vpliva na kakovost pouka v razredu.
Ključne besede: geografija, inkluzivna vzgoja in izobraževanje, učitelji geografije, didaktika, otroci s posebnimi potrebami, osnovnošolski pouk, srednješolski pouk, Slovenija
Objavljeno: 12.05.2017; Ogledov: 244; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (787,94 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualiziranega programa otrok s posebnimi potrebami
Maša Draksler, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga Sodelovanje vzgojiteljic pri pripravi in izvajanju individualnega programa otrok s posebnimi potrebami, v teoretičnem delu posega v inkluzivno vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, usmerjeno predvsem v vrtce. Pozornost smo posvetili tudi zakonom, ki se dotikajo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v vrtcu. Natančno smo predstavili individualiziran program in njegovo oblikovanje, vsebino in namen. Empirični del magistrske naloge smo vsebinsko opredelili z namenom, raziskovalnimi vprašanji in s hipotezami ter s spremenljivkami. V metodološki opredelitvi smo določili raziskovalne metode, vzorec ter postopke zbiranja in obdelave podatkov, ki smo jih pridobili s pomočjo anonimne ankete med vzgojitelji/cami. Tako smo raziskali stališča vzgojiteljev/ic do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca; pripravljenost, vključenost in odgovornost vzgojiteljev/ic za izvajanje individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Opredelili smo težave, s katerimi se srečujejo vzgojitelji/ce pri izvajanju individualiziranega programa pri predšolskem otroku s posebnimi potrebami. Zanimala nas je tudi strokovna usposobljenost vzgojiteljev/ic za delo s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami in seveda še temeljno - podpora s strani vrtca in v njem zaposlenega strokovnega osebja vzgojiteljem/icam pri delu s predšolskimi otroki s posebnimi potrebami. V zadnjem delu magistrske naloge smo predstavili naše ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo anonimnih anket in z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, inkluzivna vzgoja, vrtec, zakoni, individualiziran program, predšolski otroci s posebnimi potrebami, vzgojitelji/ce.
Objavljeno: 23.08.2018; Ogledov: 353; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici