1. Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem : magistrsko deloTjaša Lah, 2024, magistrsko delo Opis: Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami predstavlja kompleksen in spregledan pojav v sodobni družbi, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za razumevanje dinamike moči in vpliva, ki oblikujejo socialne lestvice. Namen magistrskega dela je bil pridobiti globlji vpogled v problematiko stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo, oblike, vzroke in posledice stigmatizacije, raziskali različne podskupine otrok s posebnimi potrebami in pristope k preventivi, preprečevanju in obvladovanju stigmatizacije v vzgojno izobraževalnih sistemih. V empiričnem delu smo na populaciji 120 osmošolcev iz osmih šol na Kozjanskem raziskali stališča, mnenja in obnašanja do svojih vrstnikov s posebnimi potrebami. Analiza rezultatov je potrdila prisotnost stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. Ugotovili smo, da se stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem pojavlja v različnih oblikah, vključno s socialnim izključevanjem. Osmošolci imajo do otrok s posebnimi potrebami različna mnenja in stališča, predvsem da so nepredvidljivi, da ne obvladujejo svojega vedenja in da so nesamostojni. Statistično pomembnih razlik med izbranimi podskupinami otrok (gibalno ovirani učenci, učenci s čustveno vedenjskimi motnjami in učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja) nismo zasledili. Statistično pomembne razlike glede na spol osmošolcev so redko prisotne. Ključne besede: stigmatizacija, otroci s posebnimi potrebami, zaznamovanost, inkluzija Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 7; Prenosov: 24 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Izkušnje učiteljev pri delu z romskimi otroki v Prekmurju : magistrsko deloLaura Bencik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev do ovir pri delu z romskimi otroki v pomurski regiji. Analizirali smo 9 naključno izbranih učiteljev, ki delujejo v pomurski regiji, kjer se srečujejo pri procesu izobraževanja romske populacije otrok. S prejetimi podatki smo ugotovili, da velik problem predstavljajo starši romskih otrok, a se zaradi nekompetentnosti poseganja v družinsko dinamiko vključujejo zunanje institucije. Starši romskih otrok se za proces izobraževanja svojih otrok v večini ne zanimajo, kar pripisujemo dejstvu, da je njihova izobraževalna raven nižja. Veliko pomoč za razumevanje romskega življenja in olajšane komunikacije predstavljajo sodelavke, ki so romskega porekla.
V prihodnje bi pri izpolnjevanju zahtev zraven inkluzije ključni pomen za učitelje in učence predstavljalo vključevanje humanističnega pristopa k poučevanju in učenju ter tudi razumevanje in hkrati povečanje ozaveščenosti staršev romskih otrok glede doseganja določene izobrazbene ravni. Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, romski otroci, učitelji Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 25 Celotno besedilo (1,26 MB) |
3. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izvenšolske športne dejavnosti : magistrsko deloNuša Maver, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami v organizirane izvenšolske športne dejavnosti, saj v praksi opažamo, da nimajo veliko možnosti udeležbe v večinskih programih športnih klubov in društev. S pregledom in analizo stanja, opravljeno s pomočjo anketnega raziskovanja, smo to tezo potrdili. Z namenom izboljšanja prakse in uveljavljanja pravic otrok s posebnimi potrebami v in preko športa smo po zgledu tujih športnih organizacij, ki uspešno udejanjajo inkluzivno športno dejavnost v praksi, napisali priročnik za trenerje, v katerem smo predstavili inkluzivno paradigmo kot model za uspešno izvajanje inkluzivne športne dejavnosti ter zapisali smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami, prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in druge strokovne delavce v športu za uspešno izvajanje inkluzivnega vadbenega procesa ter spodbujati polno sodelovanje in vključenost otrok s posebnimi potrebami v organizirane športne dejavnosti. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, športni klubi/ društva, prilagojena športna vadba Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 22 Celotno besedilo (2,50 MB) |
4. Prilagoditev ljudske pravljice za otroke z motnjo vida : magistrsko deloAnna Štefanicki, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Prilagoditev slovenskih ljudskih pravljic za otroke z motnjo vida smo se najprej osredili na teoretični del, kjer smo podrobno raziskovali otroke z motnjo vida, slepe in slabovidne otroke, otroke z okvaro vidne funkcije, ljudsko pravljico in lahko branje. Poglobili smo se v iskanje in primerjanje teorij o inkluziji otrok z motnjo vida ter njihovim poučevanjem in prilagoditvah v šoli. V empiričnem delu smo opisali cilje, namen, raziskovalna vprašanja ter zastavljeno metodologijo. V praktičnem delu smo najprej predstavili idejo, načrt in izvedbo štirih tipnih didaktičnih pripomočkov: tipni prikaz, tipna magnetna tabla, tipni spomin in tipno prirejanje 1-1. Tipni didaktični pripomočki so se navezovali na pravljico Bela kača s kronico. Didaktične pripomočke smo preizkusili z učencem. S pomočjo ocenjevalnega lista smo ovrednotili pripomočke in učenčev napredek ob večkratnem rokovanju z njimi. Ugotovili smo, da so tipni didaktični pripomočki bili dobro načrtovani in kvalitetno izdelani ter primerni za uporabo in spoznavanje slovenske ljudske pravljice Bela kača s kronico. Ob večkratni uporabi le-teh se je izboljšalo učenčevo razumevanje pravljice in razumevanje uporabe tipnih didaktičnih pripomočkov. Ugotovili smo, da dobro načrtovani in izdelani tipni didaktični pripomočki izboljšajo razumevanje slovenskih ljudskih pravljic ter otrokom z motnjo vida omogočijo spoznavanje in doživljanje pravljice z vsemi čutili, kar je najpomembnejše. Ključne besede: ljudske pravljice, lahko branje, otroci z motnjo vida, didaktični in tipni pripomočki, inkluzija Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 21 Celotno besedilo (2,94 MB) |
5. Inkluzija slepega in slabovidnega otroka v redni izobraževalni program osnovne šole : magistrsko deloBarbara Gerečnik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje zakonske podlage, usmeritve, načrtovanje in prilagoditve izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, natančneje slepih in slabovidnih otrok. Nadalje raziskujemo socialni in psihološki vpliv okvar vida na posameznika ter ovire za socialno vključenost le-tega. Otroci z okvaro vida so ovirani pri vsakodnevnih dejavnostih, pri vključevanju v socialne skupine in pri izobraževanju. Temelj inkluzivnega okolja je sprejemanje drugačnosti takšne, kot je, in prilagajanje okolja tako, da so ti otroci deležni enakih možnosti izobraževanja kot otroci brez motenj. Prav tako želi inkluzija okolico pripraviti na sprejemanje drugačnosti, na zagotavljanje boljše socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami in posledično manjše breme za njihovo duševno zdravje.
V empiričnem delu smo na primeru raziskali, kako se načrtuje izobraževanje slabovidnega otroka, kakšne prilagoditve so za izvajanje pouka potrebne, kdo so pedagoški in strokovni delavci, ki so v proces vključeni, in kakšna je sprejetost inkluzije med pedagoškimi delavci v našem okolju. Ugotovili smo, da je zavedanje o pomenu inkluzije visoko, da so pedagoški delavci željni znanja o izobraževanju otrok, vendar še vedno premalo izobraženi na tem področju. Učencem kljub temu zagotavljajo čim boljšo izkušnjo izobraževanja ob podpori tiflopedagogov in ostalih strokovnih sodelavcev. Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci, tiflopedagogi Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 458; Prenosov: 104 Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli : magistrsko deloŠpela Tavčer, 2023, magistrsko delo Opis: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža.
V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli.
V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno. Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 378; Prenosov: 63 Celotno besedilo (1,19 MB) |
7. Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko deloNastja Pirtovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite. Ključne besede: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 451; Prenosov: 61 Celotno besedilo (1,16 MB) |
8. Vključevanje odraslih z redkimi oblikami raka (sarkoma) v družbo : magistrsko deloGabi Bezjak, 2023, magistrsko delo Opis: Socialna inkluzija je ključna za pravično in enakopravno družbo. V sedanjem času pa se soočamo z izzivi, ki otežujejo to inkluzijo. Eden od teh izzivov je redek rak, imenovan sarkom, ki predstavlja manj kot odstotek vseh malignih tumorjev pri odraslih. Pogosto se spregleda in bolniki se soočajo s pomanjkanjem ozaveščenosti o tej bolezni. Diskriminacija in stigmatizacija bolnikov s sarkomom otežujeta njihov dostop do ustreznejše zdravstvene oskrbe, podpore in zaposlitve.
Za dosego socialne inkluzije sta ključna ozaveščanje in izobraževanje, s katerima se spodbuja razumevanje in sočutje do teh ljudi. Pomembno je zagotoviti ustrezne vire in storitve za bolnike, da lahko živijo polno in neodvisno življenje. Z ozaveščanjem je treba spodbujati zgodnje odkrivanje raka in izboljšati dostop do specializirane zdravstvene oskrbe ter podpirati raziskave in inovacije na tem področju.
Namen naše raziskave je predstaviti subjektivno zaznavo soočanja petih bolnikov z redko boleznijo (obliko raka sarkoma), proces soočanja z boleznijo s poudarkom na zaznavanju njihove vključenosti v družbo.
Intervjuvanci so izrazili skupno mnenje, da je potrebno prisluhniti njihovim potrebam in težavam ter sprejeti ukrepe za izboljšanje njihovega dostojanstva in kakovosti življenja. Prav tako se strinjajo, da je o tej temi treba več govoriti, saj lahko to prispeva k izboljšanju položaja tudi drugih bolnikov s to boleznijo. Ključne besede: socialna inkluzija, redek rak, sarkom, diskriminacija, ozaveščanje Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 795; Prenosov: 90 Celotno besedilo (1,60 MB) |
9. Stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja : magistrsko deloSaša Hren, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela govorimo o začetkih inkluzivnega izobraževanja, dotaknemo se faz, kot so segregacija, integracija in nenazadnje inkluzija. V nadaljevanju naloge opisujemo otroke s posebnimi potrebami in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se osredotočimo na stališča, njihovo definicijo in funkcijo. Temeljno vprašanje naše magistrske naloge je, kakšna so stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. V ta namen smo v empiričnem delu izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo vprašalnika preverili, kako učitelji dojemajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami in kakšna so njihova stališča glede tega. Ugotovitve so pokazale, da inkluzija med slovenskimi učitelji še vedno ni popolnoma sprejeta. Prav tako smo ugotovili, da so pozitivna stališča učiteljev v pomembni povezavi z njihovo samooceno o lastni strokovni podkovanosti. Pokazalo se je tudi, da starost učiteljev ni povezana s stališči učiteljev do otrok s PP. Izsledki raziskave so pokazali, da so čustveno-vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra tiste, ki so med učitelji najmanj sprejete. Pridobljena dejstva kažejo, da je inkluzija še vedno v svojih začetkih, hkrati pa se pri določenih učiteljih že kaže višja stopnja razumevanja in sprejemanja inkluzije v proces vzgoje in izobraževanja. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, stališča, učitelji Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 737; Prenosov: 186 Celotno besedilo (1,21 MB) |
10. Individualizacija dela z dolgotrajno bolnim učencem - študija primera učenca z arnold-chiarijevim sindromom : magistrsko deloTeja Zavasnik, 2023, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu so predstavljene prednosti inkluzije, značilnosti vključevanja dolgotrajno bolnih otrok v redno osnovno šolo ter specifične prilagoditve, ki jih potrebujejo otroci s tovrstnimi težavami. Na teoretični ravni so analizirane glavne značilnosti Arnold-Chiarijevega sindroma in individualizacija dela učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom. V empiričnem delu je predstavljena študija primera učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom (ACS). Podatke smo pridobili s pomočjo intervjujev z učencem z ACS, njegovo razredničarko, specialno pedagoginjo, dvema učiteljema predmetnega pouka in njegovimi družinskimi člani. Ugotovili smo, da učencu prilagoditve zelo koristijo. Ima 4 šolske ure dodatne strokovne pomoči, uporablja računalnik za zapisovanje zapiskov in ima skrajšan urnik. Skrajšan urnik na kvaliteto socialno-emocionalne vključenosti učenca v šolskem okolju ne vpliva. Raziskava je pokazala, da imajo pedagoški delavci največ izzivov pri individualizaciji, kako in na kakšen način določiti obseg učnih vsebin za učenca, ki ima skrajšan urnik. Naloga je pomembna, saj so rezultati pokazali, kako in zakaj je potrebno učencu z ACS individualizirati poučevanje in mu nuditi dodatno strokovno pomoč. Prav tako smo predstavili primere dobre prakse, ki služijo za nadaljnje delo z učenci z ACS. Ključne besede: inkluzija, dolgotrajno bolan otrok, individualizacija, Arnold-Chiarijev sindrom, primeri dobre prakse. Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 129 Celotno besedilo (1,59 MB) |