| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 79
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Vključevanje odraslih z redkimi oblikami raka (sarkoma) v družbo : magistrsko delo
Gabi Bezjak, 2023, magistrsko delo

Opis: Socialna inkluzija je ključna za pravično in enakopravno družbo. V sedanjem času pa se soočamo z izzivi, ki otežujejo to inkluzijo. Eden od teh izzivov je redek rak, imenovan sarkom, ki predstavlja manj kot odstotek vseh malignih tumorjev pri odraslih. Pogosto se spregleda in bolniki se soočajo s pomanjkanjem ozaveščenosti o tej bolezni. Diskriminacija in stigmatizacija bolnikov s sarkomom otežujeta njihov dostop do ustreznejše zdravstvene oskrbe, podpore in zaposlitve. Za dosego socialne inkluzije sta ključna ozaveščanje in izobraževanje, s katerima se spodbuja razumevanje in sočutje do teh ljudi. Pomembno je zagotoviti ustrezne vire in storitve za bolnike, da lahko živijo polno in neodvisno življenje. Z ozaveščanjem je treba spodbujati zgodnje odkrivanje raka in izboljšati dostop do specializirane zdravstvene oskrbe ter podpirati raziskave in inovacije na tem področju. Namen naše raziskave je predstaviti subjektivno zaznavo soočanja petih bolnikov z redko boleznijo (obliko raka sarkoma), proces soočanja z boleznijo s poudarkom na zaznavanju njihove vključenosti v družbo. Intervjuvanci so izrazili skupno mnenje, da je potrebno prisluhniti njihovim potrebam in težavam ter sprejeti ukrepe za izboljšanje njihovega dostojanstva in kakovosti življenja. Prav tako se strinjajo, da je o tej temi treba več govoriti, saj lahko to prispeva k izboljšanju položaja tudi drugih bolnikov s to boleznijo.
Ključne besede: socialna inkluzija, redek rak, sarkom, diskriminacija, ozaveščanje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 126; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja : magistrsko delo
Saša Hren, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela govorimo o začetkih inkluzivnega izobraževanja, dotaknemo se faz, kot so segregacija, integracija in nenazadnje inkluzija. V nadaljevanju naloge opisujemo otroke s posebnimi potrebami in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se osredotočimo na stališča, njihovo definicijo in funkcijo. Temeljno vprašanje naše magistrske naloge je, kakšna so stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. V ta namen smo v empiričnem delu izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo vprašalnika preverili, kako učitelji dojemajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami in kakšna so njihova stališča glede tega. Ugotovitve so pokazale, da inkluzija med slovenskimi učitelji še vedno ni popolnoma sprejeta. Prav tako smo ugotovili, da so pozitivna stališča učiteljev v pomembni povezavi z njihovo samooceno o lastni strokovni podkovanosti. Pokazalo se je tudi, da starost učiteljev ni povezana s stališči učiteljev do otrok s PP. Izsledki raziskave so pokazali, da so čustveno-vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra tiste, ki so med učitelji najmanj sprejete. Pridobljena dejstva kažejo, da je inkluzija še vedno v svojih začetkih, hkrati pa se pri določenih učiteljih že kaže višja stopnja razumevanja in sprejemanja inkluzije v proces vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, stališča, učitelji
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

3.
Individualizacija dela z dolgotrajno bolnim učencem - študija primera učenca z arnold-chiarijevim sindromom : magistrsko delo
Teja Zavasnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene prednosti inkluzije, značilnosti vključevanja dolgotrajno bolnih otrok v redno osnovno šolo ter specifične prilagoditve, ki jih potrebujejo otroci s tovrstnimi težavami. Na teoretični ravni so analizirane glavne značilnosti Arnold-Chiarijevega sindroma in individualizacija dela učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom. V empiričnem delu je predstavljena študija primera učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom (ACS). Podatke smo pridobili s pomočjo intervjujev z učencem z ACS, njegovo razredničarko, specialno pedagoginjo, dvema učiteljema predmetnega pouka in njegovimi družinskimi člani. Ugotovili smo, da učencu prilagoditve zelo koristijo. Ima 4 šolske ure dodatne strokovne pomoči, uporablja računalnik za zapisovanje zapiskov in ima skrajšan urnik. Skrajšan urnik na kvaliteto socialno-emocionalne vključenosti učenca v šolskem okolju ne vpliva. Raziskava je pokazala, da imajo pedagoški delavci največ izzivov pri individualizaciji, kako in na kakšen način določiti obseg učnih vsebin za učenca, ki ima skrajšan urnik. Naloga je pomembna, saj so rezultati pokazali, kako in zakaj je potrebno učencu z ACS individualizirati poučevanje in mu nuditi dodatno strokovno pomoč. Prav tako smo predstavili primere dobre prakse, ki služijo za nadaljnje delo z učenci z ACS.
Ključne besede: inkluzija, dolgotrajno bolan otrok, individualizacija, Arnold-Chiarijev sindrom, primeri dobre prakse.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

4.
Inkluzija v italijanskem šolskem sistemu : magistrsko delo
Patricija Puhar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo zasnovo italijanskega šolskega sistema, poseben poudarek namenimo vidiku inkluzije učencev s posebnimi potrebami. Italija je ena izmed držav, ki ima skoraj 50-letno tradicijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami v redne šole. Pregled začenjamo s prikazom zgradbe šolskega sistema in predstavitvijo zakonodaje, ki ureja inkluzijo v šolskem sistemu. Razmere v šolstvu orišemo s pomočjo mednarodnega preizkusa PISA, katerega rezultati so po našem mnenju dober pokazatelj učinkovitosti šolskega sistema. Opozorimo na prilagoditve, ki so zagotovljene za učence s posebnimi potrebami, in izpostavimo vlogo individualnega izobraževalnega načrta ter prilagojenega načrta poučevanja, ki učencem omogočata ustrezno podporo pri šolanju. Ob tem predstavimo tudi vloge vseh sodelujočih v inkluzivnem šolstvu. S pregledom aktualnih raziskav predstavimo realno stanje v italijanskem šolstvu. V nekaterih pogledih italijanski šolski sistem postavlja smernice, ponekod pa za drugimi državami še nekoliko zaostaja. Še posebej pereča težava italijanskega šolstva je predčasno opuščanje šolanja. Čeprav naj bi italijanski šolski sistem slovel po vključujoči politiki, naslovimo tudi problematiko izključevanja učencev s posebnimi potrebami iz razreda. Pregled šolskega sistema strnemo s primerjavo stanja v slovenskem šolstvu.
Ključne besede: Italija, šolski sistem, inkluzija, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 163; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Stališča učiteljev o vzpostavljanju in ohranjanju inkluzivne razredne klime : magistrsko delo
Nives Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je v prvem delu teoretično usmerjena v predstavitev šolskega prostora kot socialnega in inkluzivnega okolja. Razredna klima je pomembna pri ustvarjanju pozitivnih odnosov do šole, učiteljev, sošolcev. Pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v razredu ima učitelj s svojo usposobljenostjo, da vzpostavi dobre odnose, ključno vlogo tako med vrstniki kot med učiteljem in učenci. Učitelj nosi soodgovornost za osebni in socialni razvoj otrok. Le kadar se učenci v razredu dobro počutijo ter prevladujejo spodbudni odnosi in klima, bodo lahko razvili vse svoje potenciale. Namen naloge je, da se predstavijo vsi tisti vidiki klime, ki bodo strokovnim delavcem utrdili znanja o pomenu spodbudnih medsebojnih odnosov ter pozitivne razredne klime, ali morda odprli nekatera nova izhodišča za učenje. V drugem, empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med učitelji v osnovnih šolah v Sloveniji. Namen raziskave je ugotoviti vlogo učitelja pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v inkluzivnih razredih. Z raziskavo smo iskali dejavnike, strategije in metode, ki vplivajo na oblikovanje in ohranjanje klime. Skušali smo odgovoriti na vprašanja, kako učitelji ocenjujejo svojo usposobljenost za delo, kako k delu pristopajo, kako ocenjujejo trenutno klimo, in ugotoviti, s katerimi izzivi se soočajo, ter raziskati, ali razredna klima vpliva na učni uspeh učencev.
Ključne besede: klima v razredu, pozitivna razredna klima, inkluzija, inkluzivna razredna klima, učna klima
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 274; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

6.
Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji : magistrsko delo
Tamara Ješovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji je raziskati odnos učiteljev do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost priseljencev v novem okolju v Sloveniji ter Angliji. Otroci priseljenci so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji ali Angliji in katerih materni jezik ni slovenščina ali angleščina in so po priselitvi v Slovenijo ali Anglijo vključeni v slovenski ali angleški vzgojno-izobraževalni sistem in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je torej, kako se učitelji čutijo usposobljene, njihova ocena odnosov klime v razredu, njihova ocena zadovoljstva, proces inkluzivnega izobraževanja ter kako se počutijo kompetentni v inkluzivnem izobraževanju priseljencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi priseljenec, migrant in pripadajoči pravni statusi priseljenih osnovnošolskih otrok. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom, ki smo ga posredovali učiteljem in pedagoškim delavcem v Sloveniji in Angliji, proučili kako uspešni se počutijo na inkluzivnem področju. Raziskavo smo razdelili v tri večje sklope, ki kažejo uspešnost vključevanja otrok priseljencev v novo okolje, in sicer: na 1. oceno inkluzivnega izobraževanja (ocena usposobljenosti, ocena odnosov klime v razredu, ocena samozadovoljstva učiteljev glede na uspešnost inkluzije), 2. proces inkluzivnega izobraževanja učiteljev (pripomočki, izvajanje pouka, potrebe po dodatni usposobljenosti in načrtovanju pouka) ter 3. kompetentnost učiteljev v inkluzivnem izobraževanju (kompetentnost za socialno vključenost, emocionalno vključenost, učno (storilnostno) vključenost. Rezultati kažejo, da se učitelji v obeh državah čutijo usposobljene za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri poučevanju otrok priseljencev, vendar so glede svoje usposobljenosti bolj prepričani učitelji iz Anglije. Vsi učitelji tudi pozitivno vrednotijo inkluzijo, kar pa je pogoj za uspešno izvajanje inkluzije.
Ključne besede: Inkluzija, odnos učiteljev, šolanje otrok iz drugih držav, Slovenija, Anglija.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

7.
Veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti za vse otroke : magistrsko delo
Diana Oman, 2022, magistrsko delo

Opis: V rednih programih vzgoje in izobraževanja je vedno več otrok s posebnimi potrebami, pri katerih se z različno intenzivnostjo izkazujejo posebne potrebe. Ti otroci potrebujejo ustrezne načine dela, pomoč, podporo in prilagoditve za premagovanje ovir, motenj ali primanjkljajev. V skupini otrok s specifičnimi učnimi težavami obstaja skupina otrok, ki učiteljem zaradi neobvladovanja njihovega vedenja povzroča veliko preglavic – to so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ti otroci so zaradi svojega motečega vedenja v šoli in v razredu v stalnem konfliktu z okoljem, ker ne spoštujejo pravil, so zelo izstopajoči in povzročajo težave učiteljem, vrstnikom, staršem in širšemu okolju. Tudi nadarjeni in bistri učenci imajo lahko neprimerno, odklonilno, izstopajoče vedenje oziroma določene čustvene in vedenjske težave. Na žalost ti čustveni in vedenjski odzivi prikrijejo njihovo nadarjenost in so le ti opaženi kot motnja. Ti dvojno izjemni učenci, ki so nadarjeni in imajo čustvene in vedenjske težave, lahko z različno spretnostjo obvladujejo strategije, s katerimi prikrijejo te težave. Ker so otroci, ki so nadarjeni, a imajo težave na področju vedenja, čustvovanja in socialnega vključevanja, zelo prezrti v svojih dejanskih potrebah, zaradi česar so prikrajšani tako na učnem kot čustvenem in socialnem področju, smo se odločili, da v okviru te magistrske naloge raziščemo, v kolikšni meri so kriteriji za evidentiranje nadarjenosti veljavni za vse otroke, tudi tiste s posebnimi potrebami oziroma v našem primeru za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: nadarjenost, čustvene in vedenjske težave, dvojna izjemnost, veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 482; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
Didaktični pristopi učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki poučujejo otroke s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah : magistrsko delo
Katja Brumen, 2022, magistrsko delo

Opis: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu. V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

9.
Inkluzija in inkluzivni pristopi pri terapiji s pomočjo konja : magistrsko delo
Nina Korošec Mladenović, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega kot tudi praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili inkluzijo in terapijo s pomočjo konja, ter opredelili osebe s posebnimi potrebami; slednje najprej na splošno, nato pa podrobneje opisali štiri izbrane skupine, na osnovi katerih je temeljil naš praktični del naloge. Namen te magistrske naloge je prikaz pozitivnega vpliva in učinkov inkluzivnih pristopov, metod poučevanja in oblik dela pri posameznih terapevtskih pristopih in dejavnostih terapije s pomočjo konja, pri štirih izbranih skupinah oseb s posebnimi potrebami; pri uporabniku z motnjo avtističnega spektra, uporabniku z Downovim sindromom, uporabniku s težjo motnjo v duševnem razvoju in gibalno oviranemu uporabniku - uporabniku s hemiparezo. Za vsako od teh izbranih skupin smo podali nabor najbolj učinkovitih zgoraj navedenih inkluzivnih dejavnosti/pristopov, metod poučevanja in oblik dela, s katerimi terapevt za terapijo s pomočjo konja izboljša učinke terapije s pomočjo konja.
Ključne besede: inkluzija, terapija s pomočjo konja, osebe s posebnimi potrebami, inkluzija pri terapiji s pomočjo konja
Objavljeno v DKUM: 16.09.2022; Ogledov: 515; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (6,69 MB)

10.
Pojav neželenega vedenja učencev in strategije učiteljev za preprečevanje ter spoprijemanje z njim v nižjih razredih osnovne šole : magistrsko delo
Sara Grašič, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je naslovljen problem pojavljanja neželenega vedenja v nižjih razredih osnovne šole ter predstavljeni odzivi učiteljev nanje in strategije, ki jih uporabljajo za preprečevanje neželenega vedenja ter strategije, ki jih uporabljajo, ko se neželeno vedenje že pojavi. Namen magistrskega dela je bil tudi raziskati zaznave učiteljev glede pojavnosti neželenega vedenja pri učencih, ki imajo usmeritve v primerjavi z učenci brez usmeritev. Neželeno vedenje se lahko pojavlja zaradi različnih dejavnikov, ti lahko izvirajo iz bioloških osnov, družine, šole ali vpliva vrstnikov. Velik vpliv na pojav neželenega vedenja ima učitelj s svojim stilom vodenja razreda. Pomemben je tudi odnos, ki se razvije med učiteljem in njegovimi učenci. Neželeno vedenje je pogosto povezano z nezmožnostjo samouravnavanja lastnega vedenja, ki je posledica pomanjkanja empatije, slabe samopodobe in občutka nesprejetosti učenca, zato je pomembno, da učitelji v pouk vnašajo elemente socialnega učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja sedmih učiteljic, ki poučujejo na razredni stopnji, je pokazala, da se učiteljice zavedajo pomembnosti podpornih odnosov znotraj razreda in vnašanja preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenega vedenja. Učiteljice v nižjih razredih osnovne šole zaznavajo lažje oblike neželenega vedenja. Raziskava je pokazala, da največ neželenega vedenja zaznavajo pri učencih, ki so usmerjeni kot ADHD ali kot učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. Raziskava njihovega stališča do vključevanja učencev, ki so usmerjeni, je pokazala, da imajo pretežno pozitivna stališča do vključevanja, vendar zaznavajo vsako šolsko leto več odločb o usmeritvah učencev.  
Ključne besede: neželeno vedenje, pozno otroštvo, vodenje razreda, inkluzija, strategije
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 445; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici