| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 64
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Stres pri učiteljih, ki poučujejo učence z različno vrsto posebnih potreb v osnovnih šolah
Jasmina Denša, 2017, magistrsko delo

Opis: Stres je v razvitem, modernem svetu vedno bolj prisoten. Težko najdeš človeka, ki še nikoli ni bil pod stresom. Problem je, da nekateri posamezniki ne priznajo, da so pod stresom, ga primerno ne zdravijo in posledice so lahko hude. Poklic učitelja spada med najbolj stresne poklice. V zadnjih desetih letih se je šolski sistem bistveno spremenil, zahteva se drugačen način poučevanja, potrebni so individualni pristopi, saj ima vedno več otrok posebne potrebe. Tako imajo učitelji v razredu širok spekter različnih učencev, ki potrebujejo dodatno pomoč in učiteljevo pozornost. Le-to pa lahko učitelju predstavlja dodaten stres. V magistrskem delu predstavljamo rezultate raziskave o stresu pri učiteljih, ki poučujejo otroke z različno vrsto posebnih potreb. K izpolnjevanju anket smo povabili vse šole iz severovzhodne Slovenije, 120 učiteljev je izpolnilo ankete. Osredotočili smo se predvsem na gibalno ovirane otroke, avtistične otroke, otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami in otroke z motnjami na posameznih področjih učenja. Za pridobivanje rezultatov smo uporabili originalno verzijo vprašalnika Inclusive Education Teacher Stress and Coping Questionnaire avtoric Lorraine Frost in Darlene Brackenreed (2011), ki smo ga glede na naše razmere prilagodili in prevedli v slovenski jezik. Vprašalnik je sestavljen iz 3 sklopov: prvi sklop zajema splošne karakteristike anketiranih učiteljev, v drugem sklopu so trditve, ki se navezujejo na stresorje, povezane z inkluzivnim izobraževanjem. Ta sklop je razdeljen na 7 podrobnejših podpoglavij: obremenjenost učiteljev z administrativnim delom, podpora/pomoč, ki so je učitelji deležni pri delu, vedenje otrok s posebnimi potrebami, delo v razredu, sodelovanje s starši, učiteljeva profesionalna usposobljenost in osebna stališča učiteljev. Zadnji, tretji sklop, pa zajema strategije, ki jih učitelji uporabljajo pri soočanju s stresom. Rezultati so pokazali, da učiteljem največ stresa predstavljajo naslednji dejavniki: »odgovornost za otrokove šolske rezultate in uspeh«, »težave pri posvečanju pozornosti ostalim otrokom v razredu zaradi otroka s PP« in »v času študija sem bil/-a deležen/-a premalo izobraževanja o poučevanju otrok s PP v inkluzivnem razredu«. Za soočenje s stresom pa najpogosteje uporabljajo naslednje strategije: »črpam iz preteklih izkušenj«, »na stvari gledam optimistično«, »poiščem strokovno pomoč za otroka«, »pomoč poiščem pri učiteljih, ki so otroka že poučevali« in »poskušam obdržati smisel za humor«.
Ključne besede: inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, učitelji, poklicni stres
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 192; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
Stališča in odnos učiteljev do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami
Tamara Čeh, 2021, magistrsko delo

Opis: Kljub medsebojnim razlikam in posebnostim, ki so značilne za nekatere učence, smo kot soljudje in kot pedagoški delavci dolžni tem učencem omogočiti enakopravno izobrazbo, možnosti za uspeh in po naši moči najboljšo podporo pri razvoju v duševno zdrave odrasle. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene čustveno-vedenjske motnje pri otrocih, indikacije in dejavniki, ključni za razvoj čustveno-vedenjskih motenj in pomen inkluzije ter vloga učitelja pri prepoznavanju motenj in pomoči otrokom z motnjami. V empiričnem delu smo raziskali, kakšna so stališča anketirancev v odnosu do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami. Ugotovili smo, da učitelji še vedno slabo sprejemajo otroka s čustveno vedenjskimi motnjami. Obravnavajo ga kot breme in sprejemanja ter pomoči temu otroku ne razumejo kot svoje dolžnosti. Prav tako smo ugotovili, da ni povezanosti med stališčem do otrok s čustveno-vedenjskimi motnjami in poučevanjem na razredni ali predmetni stopnji, trajanjem delovne dobe ali številom otrok s čustvenovedenjskimi motnjami, ki jih ti učitelji poučujejo. Menimo, da je pot do točke, ko bo vsaka šola vključujoča šola, še dolga, ampak vendarle nujno potrebna.
Ključne besede: moteče vedenje, učni uspeh, inkluzija, čustveno vedenjske motnje, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 169; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

3.
Struktura in organizacija dodatne strokovne pomoči v tretji triadi osnovne šole
Katja Munda, 2021, magistrsko delo

Opis: Dodatna strokovna pomoč in prilagoditve sta temeljni sestavini izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v večinskih šolah. Za uspešno delovanje in napredovanje potrebujejo otroci s posebnimi potrebami podporo v obliki dodatne strokovne pomoči in prilagoditev skozi celotno osnovno šolo. V teoretičnem delu magistrske naloge smo opredelili pojma integracija in inkluzija ter zajeli klasifikacijo in identifikacijo otrok s posebnimi potrebami. Največji poudarek smo namenili predstavitvi koncepta inkluzivnega izobraževanja v Sloveniji ter predstavitvi podpore otrokom s posebnimi potrebami v večinskih šolah v obliki DSP in prilagoditev. V empiričnem delu smo se osredotočili na izvajanje DSP v tretji triadi osnovne šole. Na podlagi podatkov iz odločb smo želeli ugotoviti, kako komisija za usmerjanje dodeljuje ure DSP, z anketnima vprašalnikoma pa smo želeli proučiti, kakšen pogled imajo izvajalci DSP na izvajanje, strukturo in organizacijo ter na učinkovitost DSP v tretji triadi osnovne šole. Zanimala so nas tudi njihova mnenja in stališča o izvajanju DSP. Pri tem smo bili pozorni tudi na razlike glede na izobrazbeni profil in delovne izkušnje anketirancev. V sklepnem delu magistrske naloge smo predstavili ugotovitve, do katerih smo prišli s pomočjo rezultatov iz odločb in anketnih vprašalnikov ter z interpretacijo rezultatov.
Ključne besede: inkluzija, dodatna strokovna pomoč, premagovanje primanjkljajev, ovir oziroma motenj, učna pomoč, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 06.05.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

4.
VKLJUČEVANJE OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN STALIŠČA VZGOJITELJEV DO INTEGRACIJE/INKLUZIJE V VRTCIH V KOROŠKI REGIJI
Katja Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se v širokem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočila na gibalno ovirane otroke s cerebralno paralizo ter na stališča vzgojiteljev do integracije/inkluzije v predšolskem obdobju v koroški regiji. Zanimalo me je kaj več o cerebralni paralizi, pomenu zgodnjega odkrivanja otrok s cerebralno paralizo, njenih vzrokih in nastankih, o soočanju, doživljanju in sprejemanju družine z rojstvom otroka s cerebralno paralizo, ter o obravnavi teh otrok v času predšolskega obdobja in njihovo vključevanje v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo raziskave želela dobiti vpogled v izvajanje integracije/inkluzije v koroških vrtcih, kako vzgojitelji sprejemajo otroke s cerebralno paralizo, kakšen je njihov pogled na te otroke ter kakšne so njihove izkušnje z njimi. Nadalje me je zanimalo, če so zagotovljeni pogoji za vključevanje otrok s cerebralno paralizo, v kolikšni meri vzgojitelji sodelujejo s potrebnimi strokovnjaki v vrtcu in na kakšen način sodelujejo s starši, ter ali se vzgojiteljem zdi pomembno dodatno izobraževati na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: cerebralna paraliza, družina, integracija/inkluzija, vključevanje otrok s cerebralno paralizo v vrtec.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (369,16 KB)

5.
Pogled izvajalcev dodatne strokovne pomoči na izvajanje prilagoditev pri pouku
Manuela Copot Oblak, 2020, magistrsko delo

Opis: Šola kot prostor, ki poleg družine igra zelo pomembno vlogo v razvoju otroka, lahko deluje kot korektiv ali varovalno okolje, ki otroku omogoča, da razvije potrebno odpornost. Osrednji fokus magistrske naloge so prilagoditve, ki jih izvajajo učitelji pri pouku. Zanimalo nas je, kako izvajanje prilagoditev pri pouku vidijo izvajalci dodatne strokovne pomoči, saj so izvajalci tisti, ki so najbolj pogosto vpeti v načrtovanje prilagoditev in individualiziranih načrtov ter so strokovno podkovani za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: dodatna strokovna pomoč, inkluzija, spodbudno učno okolje, prilagoditve pri pouku
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 343; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
Prilagoditve učencem z govorno-jezikovnimi motnjami v osnovni šoli
Natalija Palko, 2020, magistrsko delo

Opis: Učenci se med seboj razlikujejo. Za vsakega lahko rečemo, da je nekaj posebnega. Pri iskanju poti, ki bo učence pripeljala do željenega cilja, moramo vsem učencem omogočiti pogoje oziroma prilagoditve, ki jih le-ti potrebujejo. V teoretičnem delu magistrske naloge je predstavljen razvoj govora pri otrocih ter dejavniki, ki na razvoj vplivajo. Podrobneje so predstavljene motnje, ki se pojavljajo na področju govora in jezika. V nadaljevanju so predstavljene govorno-jezikovne motnje v osnovni šoli ter inkluzija učencev s temi motnjami. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, katere cilj je bilo ugotoviti, v kolikšni meri učitelji poznajo in upoštevajo prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami in kakšne imajo pogoje za upoštevanje le-teh. Preverilo se je tudi, ali so učitelji pozitivno naravnani do inkluzije ter kakšno je njihovo mnenje o kompetentnosti za delo s temi učenci. Pri tem se je raziskalo, kako na vse to vpliva delovna doba učiteljev in smer poučevanja. Rezultati so pokazali, da več kot polovica učiteljev pozna in upošteva prilagoditve učencev z govorno-jezikovnimi motnjami. Pri upoštevanju prilagoditev učitelji pogosto naletijo na težave, vezane na pomanjkanje časa, oviro pa pogosto predstavlja tudi preveliko števila učencev v razredu. Večina učiteljev je pozitivno naravnanih do inkluzije. Najpogosteje so mnenja, da k boljši inkluziji otrok z govorno-jezikovnimi motnjami pripomore empatičnost učitelja, manjše število učencev v razredu ter dobro poznavanje govorno-jezikovnih motenj. V nekaterih segmentih raziskave so se pokazale razlike med učitelji, glede na delovno dobo in smer poučevanja, vendar so te zanemarljive. Z vidika poznavanja, upoštevanja prilagoditev ter mnenja o kompetentnosti za poučevanje otrok z govorno-jezikovnimi motnjami, izstopajo učitelji razrednega pouka in tisti z daljšo delovno dobo.
Ključne besede: govorno-jezikovne motnje, osnovna šola, inkluzija, kompetentnost
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 606; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (878,64 KB)

7.
Naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju predšolskih otrok s posebnimi potrebami
Tjaša Trep, 2020, magistrsko delo

Opis: Pri odkrivanju otrokovih razvojnih odstopanj ima v predšolskem obdobju vzgojitelj pomembno vlogo. Z zgodnjim prepoznavanjem razvojnih odstopanj lahko otroku nudi ustrezne prilagoditve in pomoč, s čimer mu pomaga pri odpravljanju ali zmanjševanju primanjkljajev. V teoretičnem delu smo zato najprej opredelili predšolske otroke s PP ter inkluzijo v predšolskem obdobju. Predstavili smo naloge vzgojitelja pri odkrivanju in usmerjanju, kar zajema odkrivanje razvojnih odstopanj, sodelovanje s svetovalno službo in starši ter pripravo poročila vrtca o otroku. Opredelili smo zgodnjo obravnavo in spremembe v postopku usmerjanja, ki so nastale na podlagi novega Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami. V empiričnem delu pa smo prikazali raziskavo, ki smo jo izvedli med vzgojitelji na območju Mestne občine Maribor. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, nato pa jih obdelali s programom SPSS. V raziskavi smo ugotovili, da vzgojitelji večinoma znajo prepoznati razvojna odstopanja otrok in da pri odkrivanju sodelujejo tudi s starši in svetovalno službo. Večina je seznanjena z vsebino poročila vrtca o otroku in zna pripraviti strokovno poročilo. V pripravo vključijo tudi svetovalnega delavca. Izkazalo se je, da tretjina anketiranih vzgojiteljev ni seznanjena z Zakonom o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami in da ne pozna sprememb v postopkih usmerjanja, ki so nastale na podlagi tega zakona. Skoraj polovica jih je seznanjena s tem, da razvojne ambulante že delujejo in z njimi tudi že sodelujejo.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, naloge vzgojitelja, zgodnja obravnava, odkrivanje otrok s posebnimi potrebami, inkluzija
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 411; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

8.
Vloga učitelja pri socialnem vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razredno skuponost
Ines Nemec, 2020, magistrsko delo

Opis: Posamezniki s posebnimi potrebami so bili vso zgodovino odrinjeni na obrobje in bolj ali manj socialno izključeni. Nova paradigma ter ideje in gibanje integracije in nato inkluzije so prinesle mnoge spremembe, ki so jih usmerjali številni mednarodni dokumenti. S tem so se zmanjševale tudi možnosti za socialno izključevanje. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela; na teoretični in empirični del. V prvem delu so opredeljeni otroci s posebnimi potrebami, podrobneje je opisano inkluzivno izobraževanje. Predstavljena je tudi vloga učitelja pri vključevanju učenca s posebnimi potrebami v razred, sodelovanje in komunikacija učitelja ter odnosi v razredu. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri so sodelovali učitelji razrednega in predmetnega pouka. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnih vprašalnikov in jih obdelali v statističnem programu SPSS. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev pridobila znanje za delo z učenci s posebnimi potrebami z obiski seminarjev in dodatnih izobraževanj. Več kot polovica anketirancev je mnenja, da je potrebno učence s posebnimi potrebami vključevati v redne osnovne šole. Ugotovili smo, da učitelji razrednega pouka namenijo več pozornosti vključevanju učencev s posebnimi potrebami v razred kot učitelji predmetnega pouka. Prav tako smo ugotovili, da večina učiteljev poskuša izboljšati socialno sprejetost učencev s posebnimi potrebami s pogovorom.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, vloga učitelja, socialna sprejetost, odnosi v razredu, inkluzija
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 286; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

9.
Primernost poučevanja otrok s posebnimi potrebami v rednih oddelkih po ocenah učiteljev in vzgojiteljev v prvem razredu
Silvija Makoter, 2020, diplomsko delo

Opis: Vključitev otroka s posebnimi potrebami prinese za celoten šolski kolektiv določene spremembe v izvajanju pouka in načinih poučevanja. Učitelji so postavljeni pred nove naloge, izzive in situacije. V procesu vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji lahko naletijo na razne ovire in težave, le-te pa imajo lahko negativen vpliv na njihovo delo. Učiteljem oblikovanje učnega okolja in procesa, v katerem bi lahko bili uspešni vsi učenci, predstavlja velik izziv, ta pa se samo še poveča, kadar se v razred vključijo otroci s posebnimi potrebami. V diplomski nalogi smo tekom teoretičnega dela predstavili ideje in pomen inkluzivnega izobraževanja, individualiziran program ter prilagoditve, ki jih otroci s posebnimi potrebami potrebujejo. V zadnjem poglavju teoretičnega dela smo predstavili oblike pomoči, podpore in usposabljanj za učitelje ter do sedaj izvedene raziskave s področja vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke. Namen empirične raziskave je bil raziskati dosedanje izkušnje učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol, njihovo oceno usposobljenosti, ovire, s katerimi se tekom vključevanja največkrat srečujejo, vpliv vključevanja na otroke ter oceno o primernosti vključevanja v redne oddelke. Raziskovalni vzorec je zajemal 62 učiteljev in vzgojiteljev v prvih razredih osnovnih šol. Rezultati kažejo precej pozitivno sliko na področju vključevanja in poučevanja otrok s posebnimi potrebami. Učitelji in vzgojitelji so vključevanju otrok v redne oddelke naklonjeni, izpostavljajo tudi pozitivne vplive na otroka, ki se vključuje v razred. Večina učiteljev in vzgojiteljev se je že udeležila dodatnih usposabljanj, prav tako so se pripravljeni dodatno izobraževati v prihodnosti. Kot ključne ovire uspešnega vključevanja učencev s posebnimi potrebami učitelji in vzgojitelji navajajo pomanjkanje didaktičnih materialov, prilagajanje učnega okolja, premalo sodelovanja s starši in strokovnimi delavci ter preveliko število otrok v razredu.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, učitelji in vzgojitelji
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 273; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (887,99 KB)

10.
Odnos osnovnošolskih učiteljev na koroškem do integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami
Nika Špegelj, 2020, magistrsko delo

Opis: Ker učitelji predstavljajo pomemben dejavnik vključevanja otrok s posebnimi potrebami v šolsko skupnost, smo v magistrskem delu želeli raziskati odnos osnovnošolskih učiteljev v koroški regiji do integracije in inkluzije otrok s posebnimi potrebami, pri čemer smo se osredotočili predvsem na to, ali so učitelji bolj naklonjeni integraciji ali inkluziji. Glavni vir našega magistrskega dela je bila knjiga Moč vzgoje, saj v njej avtorici podrobneje opredelita razlike med integracijo in inkluzijo. S pomočjo tega smo sestavili anketni vprašalnik. Vprašalnik je bil sestavljen iz devetih trditev, pri čemer so učitelji nanje odgovarjali s pomočjo petstopenjske lestvice strinjanja oz. nestrinjanja. Iskali smo statistično pomembne razlike v več demografskih značilnostih, in sicer: v spolu, delovni dobi, univerzi izobraževanja, mestu poučevanja ter mestu pridobljenega znanja o inkluziji. Rezultate smo analizirali s pomočjo programa SPSS. V splošnem lahko rečemo, da so udeleženci ob različnih trditvah zastopali različna stališča. Učitelji so se k inkluziji nagibali pri štirih trditvah, prav tako so bila integrativna stališča zastopana pri štirih postavkah; pri eni postavki pa stališča niso bila opredeljena v nobeni smeri, tako da generalno ne moremo zaključiti, ali so koroški učitelji bolj naklonjeni inkluziji ali integraciji. Pri raziskavi demografskih razlik je do razlik je prišlo le na ravni mesta poučevanja, saj smo ugotovili, da se predmetni učitelji družboslovnih oz. humanističnih predmetov nekoliko bolj nagibajo k integraciji, učitelji razrednega pouka pa k inkluziji.
Ključne besede: integracija, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 324; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici