1. Vpliv inkluzivnosti rednih šol na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z avtističnimi motnjami : doktorska disertacijaMateja Petek, 2025, doktorska disertacija Opis: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol.
V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse.
Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije.
Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah. Ključne besede: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (8,20 MB) |
2. Analiza stališč bodočih učiteljev in učiteljev v praksi do vzgojno-izobraževalne inkluzije učencev s posebnimi potrebami : magistrsko deloKatarina Pogorevc Lavbič, 2024, magistrsko delo Opis: Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole prinaša vse več novih izzivov. Veliko breme pri tem nosijo prav učitelji kot ključni akterji inkluzije. Od učiteljev, ki poučujejo v inkluzivnih oddelkih, se pričakuje, da pridobijo vsa potrebna znanja za delo z učenci s posebnimi potrebami, sámo idejo o inkluziji oziroma inkluzivnem poučevanju pa popolnoma sprejemajo in so ji naklonjeni. Opara meni, da so za uresničevanje inkluzije zelo pomembna stališča učiteljev, a ta so odvisna od mnogih dejavnikov, kot sta ugotovili Schmidt in Čagran v svoji raziskavi.
Stališča učiteljev do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v razred skupaj s tipičnimi
vrstniki pomembno spodbujajo ali ovirajo uspešno inkluzijo v vzgoji in izobraževanju. Magistrsko delo razišče stališča učiteljev v praksi in bodočih učiteljev do vzgojno-izobraževalne inkluzije otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli. Podrobneje so predstavljene razlike v stališčih učiteljev v praksi in bodočih učiteljev do posameznih pokazateljev splošnih stališč do inkluzije glede na starost, izkušnje, usposobljenost in status.
Raziskovanje poteka s spletnim anketnim vprašalnikom, oblikovanim za učitelje razrednega pouka. Zbran je vzorec 96 učiteljev razrednega pouka in 39 bodočih učiteljev. Zbrani podatki so nato obdelani s statističnim programskim paketom SPSS. S pomočjo statističnih testov je na koncu pridobljen vpogled v stališča učiteljev do inkluzije. Ključne besede: učitelji razrednega pouka, inkluzija, stališče Objavljeno v DKUM: 10.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,79 MB) |
3. Ocenjevanje vloge in podpore vrstnikov in učiteljev pri otrocih s specifičnimi učnimi težavami : magistrsko deloTadeja Kunej, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu raziskujemo vlogo podpore vrstnikov in učiteljev pri učencih s specifičnimi učnimi težavami (SUT) v izbrani osnovni šoli. Preučevali smo mnenja učencev, ki imajo SUT, njihovih vrstnikov ter učiteljev, ki jih poučujejo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vrstniki in učitelji razumejo in obravnavajo učence s SUT ter katere strategije in oblike podpore so najuspešnejše za njihove učne dosežke ter socialno vključevanje.
V teoretičnem delu smo obravnavali otroke s posebnimi potrebami, s poudarkom na specifičnih učnih težavah, predstavili pomen inkluzije v izobraževalnem sistemu ter predstavili vlogo učiteljev, vrstnikov, staršev in strokovnjakov pri podpori učencem s specifičnimi učnimi težavami. Poseben poudarek smo namenili strategiji poučevanja in prilagoditvam za učence s specifičnimi učnimi težavami. Empirični del raziskave vključuje analizo anket izvedenih med učitelji, vrstniki in učenci s specifičnimi učnimi težavami ter opis delavnic, namenjenih ozaveščanju s SUT. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotavljali, kako se učenci s specifičnimi učnimi težavami soočajo z izzivi, kako so deležni podpore in kakšen vpliv ima ozaveščenost vrstnikov na njihovo socialno vključevanje v šolsko okolje. Ključne besede: specifične učne težave, inkluzija, podpora vrstnikov, učitelji in specifične učne težave, učenci s specifičnimi učnimi težavami Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,87 MB) |
4. Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem : magistrsko deloTjaša Lah, 2024, magistrsko delo Opis: Stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami predstavlja kompleksen in spregledan pojav v sodobni družbi, zato je njeno raziskovanje ključnega pomena za razumevanje dinamike moči in vpliva, ki oblikujejo socialne lestvice. Namen magistrskega dela je bil pridobiti globlji vpogled v problematiko stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. V teoretičnem delu smo se osredotočili na definicijo, oblike, vzroke in posledice stigmatizacije, raziskali različne podskupine otrok s posebnimi potrebami in pristope k preventivi, preprečevanju in obvladovanju stigmatizacije v vzgojno izobraževalnih sistemih. V empiričnem delu smo na populaciji 120 osmošolcev iz osmih šol na Kozjanskem raziskali stališča, mnenja in obnašanja do svojih vrstnikov s posebnimi potrebami. Analiza rezultatov je potrdila prisotnost stigmatizacije otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem. Ugotovili smo, da se stigmatizacija otrok s posebnimi potrebami na Kozjanskem pojavlja v različnih oblikah, vključno s socialnim izključevanjem. Osmošolci imajo do otrok s posebnimi potrebami različna mnenja in stališča, predvsem da so nepredvidljivi, da ne obvladujejo svojega vedenja in da so nesamostojni. Statistično pomembnih razlik med izbranimi podskupinami otrok (gibalno ovirani učenci, učenci s čustveno vedenjskimi motnjami in učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja) nismo zasledili. Statistično pomembne razlike glede na spol osmošolcev so redko prisotne. Ključne besede: stigmatizacija, otroci s posebnimi potrebami, zaznamovanost, inkluzija Objavljeno v DKUM: 12.09.2024; Ogledov: 7; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,61 MB) |
5. Izkušnje učiteljev pri delu z romskimi otroki v Prekmurju : magistrsko deloLaura Bencik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev do ovir pri delu z romskimi otroki v pomurski regiji. Analizirali smo 9 naključno izbranih učiteljev, ki delujejo v pomurski regiji, kjer se srečujejo pri procesu izobraževanja romske populacije otrok. S prejetimi podatki smo ugotovili, da velik problem predstavljajo starši romskih otrok, a se zaradi nekompetentnosti poseganja v družinsko dinamiko vključujejo zunanje institucije. Starši romskih otrok se za proces izobraževanja svojih otrok v večini ne zanimajo, kar pripisujemo dejstvu, da je njihova izobraževalna raven nižja. Veliko pomoč za razumevanje romskega življenja in olajšane komunikacije predstavljajo sodelavke, ki so romskega porekla.
V prihodnje bi pri izpolnjevanju zahtev zraven inkluzije ključni pomen za učitelje in učence predstavljalo vključevanje humanističnega pristopa k poučevanju in učenju ter tudi razumevanje in hkrati povečanje ozaveščenosti staršev romskih otrok glede doseganja določene izobrazbene ravni. Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, romski otroci, učitelji Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v izvenšolske športne dejavnosti : magistrsko deloNuša Maver, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali problematiko vključevanja otrok s posebnimi potrebami v organizirane izvenšolske športne dejavnosti, saj v praksi opažamo, da nimajo veliko možnosti udeležbe v večinskih programih športnih klubov in društev. S pregledom in analizo stanja, opravljeno s pomočjo anketnega raziskovanja, smo to tezo potrdili. Z namenom izboljšanja prakse in uveljavljanja pravic otrok s posebnimi potrebami v in preko športa smo po zgledu tujih športnih organizacij, ki uspešno udejanjajo inkluzivno športno dejavnost v praksi, napisali priročnik za trenerje, v katerem smo predstavili inkluzivno paradigmo kot model za uspešno izvajanje inkluzivne športne dejavnosti ter zapisali smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami, prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in druge strokovne delavce v športu za uspešno izvajanje inkluzivnega vadbenega procesa ter spodbujati polno sodelovanje in vključenost otrok s posebnimi potrebami v organizirane športne dejavnosti. Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, športni klubi/ društva, prilagojena športna vadba Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,50 MB) |
7. Prilagoditev ljudske pravljice za otroke z motnjo vida : magistrsko deloAnna Štefanicki, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Prilagoditev slovenskih ljudskih pravljic za otroke z motnjo vida smo se najprej osredili na teoretični del, kjer smo podrobno raziskovali otroke z motnjo vida, slepe in slabovidne otroke, otroke z okvaro vidne funkcije, ljudsko pravljico in lahko branje. Poglobili smo se v iskanje in primerjanje teorij o inkluziji otrok z motnjo vida ter njihovim poučevanjem in prilagoditvah v šoli. V empiričnem delu smo opisali cilje, namen, raziskovalna vprašanja ter zastavljeno metodologijo. V praktičnem delu smo najprej predstavili idejo, načrt in izvedbo štirih tipnih didaktičnih pripomočkov: tipni prikaz, tipna magnetna tabla, tipni spomin in tipno prirejanje 1-1. Tipni didaktični pripomočki so se navezovali na pravljico Bela kača s kronico. Didaktične pripomočke smo preizkusili z učencem. S pomočjo ocenjevalnega lista smo ovrednotili pripomočke in učenčev napredek ob večkratnem rokovanju z njimi. Ugotovili smo, da so tipni didaktični pripomočki bili dobro načrtovani in kvalitetno izdelani ter primerni za uporabo in spoznavanje slovenske ljudske pravljice Bela kača s kronico. Ob večkratni uporabi le-teh se je izboljšalo učenčevo razumevanje pravljice in razumevanje uporabe tipnih didaktičnih pripomočkov. Ugotovili smo, da dobro načrtovani in izdelani tipni didaktični pripomočki izboljšajo razumevanje slovenskih ljudskih pravljic ter otrokom z motnjo vida omogočijo spoznavanje in doživljanje pravljice z vsemi čutili, kar je najpomembnejše. Ključne besede: ljudske pravljice, lahko branje, otroci z motnjo vida, didaktični in tipni pripomočki, inkluzija Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,94 MB) |
8. Inkluzija slepega in slabovidnega otroka v redni izobraževalni program osnovne šole : magistrsko deloBarbara Gerečnik, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje zakonske podlage, usmeritve, načrtovanje in prilagoditve izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, natančneje slepih in slabovidnih otrok. Nadalje raziskujemo socialni in psihološki vpliv okvar vida na posameznika ter ovire za socialno vključenost le-tega. Otroci z okvaro vida so ovirani pri vsakodnevnih dejavnostih, pri vključevanju v socialne skupine in pri izobraževanju. Temelj inkluzivnega okolja je sprejemanje drugačnosti takšne, kot je, in prilagajanje okolja tako, da so ti otroci deležni enakih možnosti izobraževanja kot otroci brez motenj. Prav tako želi inkluzija okolico pripraviti na sprejemanje drugačnosti, na zagotavljanje boljše socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami in posledično manjše breme za njihovo duševno zdravje.
V empiričnem delu smo na primeru raziskali, kako se načrtuje izobraževanje slabovidnega otroka, kakšne prilagoditve so za izvajanje pouka potrebne, kdo so pedagoški in strokovni delavci, ki so v proces vključeni, in kakšna je sprejetost inkluzije med pedagoškimi delavci v našem okolju. Ugotovili smo, da je zavedanje o pomenu inkluzije visoko, da so pedagoški delavci željni znanja o izobraževanju otrok, vendar še vedno premalo izobraženi na tem področju. Učencem kljub temu zagotavljajo čim boljšo izkušnjo izobraževanja ob podpori tiflopedagogov in ostalih strokovnih sodelavcev. Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci, tiflopedagogi Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 458; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,04 MB) |
9. Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli : magistrsko deloŠpela Tavčer, 2023, magistrsko delo Opis: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža.
V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli.
V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno. Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 378; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,19 MB) |
10. Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko deloNastja Pirtovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite. Ključne besede: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 451; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,16 MB) |