| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 82
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
Inkluzija slepega in slabovidnega otroka v redni izobraževalni program osnovne šole : magistrsko delo
Barbara Gerečnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje zakonske podlage, usmeritve, načrtovanje in prilagoditve izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, natančneje slepih in slabovidnih otrok. Nadalje raziskujemo socialni in psihološki vpliv okvar vida na posameznika ter ovire za socialno vključenost le-tega. Otroci z okvaro vida so ovirani pri vsakodnevnih dejavnostih, pri vključevanju v socialne skupine in pri izobraževanju. Temelj inkluzivnega okolja je sprejemanje drugačnosti takšne, kot je, in prilagajanje okolja tako, da so ti otroci deležni enakih možnosti izobraževanja kot otroci brez motenj. Prav tako želi inkluzija okolico pripraviti na sprejemanje drugačnosti, na zagotavljanje boljše socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami in posledično manjše breme za njihovo duševno zdravje. V empiričnem delu smo na primeru raziskali, kako se načrtuje izobraževanje slabovidnega otroka, kakšne prilagoditve so za izvajanje pouka potrebne, kdo so pedagoški in strokovni delavci, ki so v proces vključeni, in kakšna je sprejetost inkluzije med pedagoškimi delavci v našem okolju. Ugotovili smo, da je zavedanje o pomenu inkluzije visoko, da so pedagoški delavci željni znanja o izobraževanju otrok, vendar še vedno premalo izobraženi na tem področju. Učencem kljub temu zagotavljajo čim boljšo izkušnjo izobraževanja ob podpori tiflopedagogov in ostalih strokovnih sodelavcev.
Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, slepi in slabovidni otroci, tiflopedagogi
Objavljeno v DKUM: 13.02.2024; Ogledov: 398; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Izkušnje strokovnih delavcev s pojavom nasilja na izbrani osnovni šoli : magistrsko delo
Špela Tavčer, 2023, magistrsko delo

Opis: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža. V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli. V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 319; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
Kompetence vzgojiteljev v vrtcu za delo z romskimi otroki : magistrsko delo
Nastja Pirtovšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Vključevanje romskih otrok v predšolsko vzgojo je izjemnega pomena za njihovo nadaljnje uspešno izobraževanje in vključevanje v družbo. Za to, da lahko vzgojitelji romske otroke uspešno vključujejo v predšolsko vzgojo, je pomembno, da imajo razvite kompetence za delo z romskimi otroki. V empiričnem delu smo preverili, kako strokovni delavci v vrtcu zaznavajo svoje kompetence za delo z romskimi otroki. V raziskavi so sodelovali vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev (N = 64), ki delajo v vrtcih na območjih v Sloveniji, na katerih je naseljenega največ romskega prebivalstva. Analizirali smo njihove samoocene za splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki, kompetence na področju spodbujanja kognitivnega, socialnega in jezikovnega razvoja ter kompetence na področjih učenja učenja, tj. kognicije, metakognicije ter motivacije in socialnega konteksta. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji ocenjujejo, da so njihove splošne kompetence na področju dela z romskimi otroki relativno dobro razvite. Področje, na katerem bi vzgojitelji potrebovali dodatno podporo, je predvsem poznavanje romske kulture, zakonodaje in priporočil dela z romskimi otroki. Zagotovljena podpora na tem področju bi vzgojiteljem pomagala tudi pri razvijanju drugih kompetenc, ki po njihovem mnenju niso dovolj razvite.
Ključne besede: romski otroci, inkluzija, predšolska vzgoja, kompetence vzgojiteljev, učenje učenja
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 370; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Vključevanje odraslih z redkimi oblikami raka (sarkoma) v družbo : magistrsko delo
Gabi Bezjak, 2023, magistrsko delo

Opis: Socialna inkluzija je ključna za pravično in enakopravno družbo. V sedanjem času pa se soočamo z izzivi, ki otežujejo to inkluzijo. Eden od teh izzivov je redek rak, imenovan sarkom, ki predstavlja manj kot odstotek vseh malignih tumorjev pri odraslih. Pogosto se spregleda in bolniki se soočajo s pomanjkanjem ozaveščenosti o tej bolezni. Diskriminacija in stigmatizacija bolnikov s sarkomom otežujeta njihov dostop do ustreznejše zdravstvene oskrbe, podpore in zaposlitve. Za dosego socialne inkluzije sta ključna ozaveščanje in izobraževanje, s katerima se spodbuja razumevanje in sočutje do teh ljudi. Pomembno je zagotoviti ustrezne vire in storitve za bolnike, da lahko živijo polno in neodvisno življenje. Z ozaveščanjem je treba spodbujati zgodnje odkrivanje raka in izboljšati dostop do specializirane zdravstvene oskrbe ter podpirati raziskave in inovacije na tem področju. Namen naše raziskave je predstaviti subjektivno zaznavo soočanja petih bolnikov z redko boleznijo (obliko raka sarkoma), proces soočanja z boleznijo s poudarkom na zaznavanju njihove vključenosti v družbo. Intervjuvanci so izrazili skupno mnenje, da je potrebno prisluhniti njihovim potrebam in težavam ter sprejeti ukrepe za izboljšanje njihovega dostojanstva in kakovosti življenja. Prav tako se strinjajo, da je o tej temi treba več govoriti, saj lahko to prispeva k izboljšanju položaja tudi drugih bolnikov s to boleznijo.
Ključne besede: socialna inkluzija, redek rak, sarkom, diskriminacija, ozaveščanje
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 728; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

5.
Stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja : magistrsko delo
Saša Hren, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela govorimo o začetkih inkluzivnega izobraževanja, dotaknemo se faz, kot so segregacija, integracija in nenazadnje inkluzija. V nadaljevanju naloge opisujemo otroke s posebnimi potrebami in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se osredotočimo na stališča, njihovo definicijo in funkcijo. Temeljno vprašanje naše magistrske naloge je, kakšna so stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. V ta namen smo v empiričnem delu izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo vprašalnika preverili, kako učitelji dojemajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami in kakšna so njihova stališča glede tega. Ugotovitve so pokazale, da inkluzija med slovenskimi učitelji še vedno ni popolnoma sprejeta. Prav tako smo ugotovili, da so pozitivna stališča učiteljev v pomembni povezavi z njihovo samooceno o lastni strokovni podkovanosti. Pokazalo se je tudi, da starost učiteljev ni povezana s stališči učiteljev do otrok s PP. Izsledki raziskave so pokazali, da so čustveno-vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra tiste, ki so med učitelji najmanj sprejete. Pridobljena dejstva kažejo, da je inkluzija še vedno v svojih začetkih, hkrati pa se pri določenih učiteljih že kaže višja stopnja razumevanja in sprejemanja inkluzije v proces vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, stališča, učitelji
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 657; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Individualizacija dela z dolgotrajno bolnim učencem - študija primera učenca z arnold-chiarijevim sindromom : magistrsko delo
Teja Zavasnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene prednosti inkluzije, značilnosti vključevanja dolgotrajno bolnih otrok v redno osnovno šolo ter specifične prilagoditve, ki jih potrebujejo otroci s tovrstnimi težavami. Na teoretični ravni so analizirane glavne značilnosti Arnold-Chiarijevega sindroma in individualizacija dela učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom. V empiričnem delu je predstavljena študija primera učenca z Arnold-Chiarijevim sindromom (ACS). Podatke smo pridobili s pomočjo intervjujev z učencem z ACS, njegovo razredničarko, specialno pedagoginjo, dvema učiteljema predmetnega pouka in njegovimi družinskimi člani. Ugotovili smo, da učencu prilagoditve zelo koristijo. Ima 4 šolske ure dodatne strokovne pomoči, uporablja računalnik za zapisovanje zapiskov in ima skrajšan urnik. Skrajšan urnik na kvaliteto socialno-emocionalne vključenosti učenca v šolskem okolju ne vpliva. Raziskava je pokazala, da imajo pedagoški delavci največ izzivov pri individualizaciji, kako in na kakšen način določiti obseg učnih vsebin za učenca, ki ima skrajšan urnik. Naloga je pomembna, saj so rezultati pokazali, kako in zakaj je potrebno učencu z ACS individualizirati poučevanje in mu nuditi dodatno strokovno pomoč. Prav tako smo predstavili primere dobre prakse, ki služijo za nadaljnje delo z učenci z ACS.
Ključne besede: inkluzija, dolgotrajno bolan otrok, individualizacija, Arnold-Chiarijev sindrom, primeri dobre prakse.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

7.
Inkluzija v italijanskem šolskem sistemu : magistrsko delo
Patricija Puhar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo zasnovo italijanskega šolskega sistema, poseben poudarek namenimo vidiku inkluzije učencev s posebnimi potrebami. Italija je ena izmed držav, ki ima skoraj 50-letno tradicijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami v redne šole. Pregled začenjamo s prikazom zgradbe šolskega sistema in predstavitvijo zakonodaje, ki ureja inkluzijo v šolskem sistemu. Razmere v šolstvu orišemo s pomočjo mednarodnega preizkusa PISA, katerega rezultati so po našem mnenju dober pokazatelj učinkovitosti šolskega sistema. Opozorimo na prilagoditve, ki so zagotovljene za učence s posebnimi potrebami, in izpostavimo vlogo individualnega izobraževalnega načrta ter prilagojenega načrta poučevanja, ki učencem omogočata ustrezno podporo pri šolanju. Ob tem predstavimo tudi vloge vseh sodelujočih v inkluzivnem šolstvu. S pregledom aktualnih raziskav predstavimo realno stanje v italijanskem šolstvu. V nekaterih pogledih italijanski šolski sistem postavlja smernice, ponekod pa za drugimi državami še nekoliko zaostaja. Še posebej pereča težava italijanskega šolstva je predčasno opuščanje šolanja. Čeprav naj bi italijanski šolski sistem slovel po vključujoči politiki, naslovimo tudi problematiko izključevanja učencev s posebnimi potrebami iz razreda. Pregled šolskega sistema strnemo s primerjavo stanja v slovenskem šolstvu.
Ključne besede: Italija, šolski sistem, inkluzija, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

8.
Stališča učiteljev o vzpostavljanju in ohranjanju inkluzivne razredne klime : magistrsko delo
Nives Krajnc, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga je v prvem delu teoretično usmerjena v predstavitev šolskega prostora kot socialnega in inkluzivnega okolja. Razredna klima je pomembna pri ustvarjanju pozitivnih odnosov do šole, učiteljev, sošolcev. Pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v razredu ima učitelj s svojo usposobljenostjo, da vzpostavi dobre odnose, ključno vlogo tako med vrstniki kot med učiteljem in učenci. Učitelj nosi soodgovornost za osebni in socialni razvoj otrok. Le kadar se učenci v razredu dobro počutijo ter prevladujejo spodbudni odnosi in klima, bodo lahko razvili vse svoje potenciale. Namen naloge je, da se predstavijo vsi tisti vidiki klime, ki bodo strokovnim delavcem utrdili znanja o pomenu spodbudnih medsebojnih odnosov ter pozitivne razredne klime, ali morda odprli nekatera nova izhodišča za učenje. V drugem, empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene med učitelji v osnovnih šolah v Sloveniji. Namen raziskave je ugotoviti vlogo učitelja pri vzpostavljanju in ohranjanju klime v inkluzivnih razredih. Z raziskavo smo iskali dejavnike, strategije in metode, ki vplivajo na oblikovanje in ohranjanje klime. Skušali smo odgovoriti na vprašanja, kako učitelji ocenjujejo svojo usposobljenost za delo, kako k delu pristopajo, kako ocenjujejo trenutno klimo, in ugotoviti, s katerimi izzivi se soočajo, ter raziskati, ali razredna klima vpliva na učni uspeh učencev.
Ključne besede: klima v razredu, pozitivna razredna klima, inkluzija, inkluzivna razredna klima, učna klima
Objavljeno v DKUM: 11.07.2023; Ogledov: 515; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

9.
Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji : magistrsko delo
Tamara Ješovnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji je raziskati odnos učiteljev do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost priseljencev v novem okolju v Sloveniji ter Angliji. Otroci priseljenci so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji ali Angliji in katerih materni jezik ni slovenščina ali angleščina in so po priselitvi v Slovenijo ali Anglijo vključeni v slovenski ali angleški vzgojno-izobraževalni sistem in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je torej, kako se učitelji čutijo usposobljene, njihova ocena odnosov klime v razredu, njihova ocena zadovoljstva, proces inkluzivnega izobraževanja ter kako se počutijo kompetentni v inkluzivnem izobraževanju priseljencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi priseljenec, migrant in pripadajoči pravni statusi priseljenih osnovnošolskih otrok. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom, ki smo ga posredovali učiteljem in pedagoškim delavcem v Sloveniji in Angliji, proučili kako uspešni se počutijo na inkluzivnem področju. Raziskavo smo razdelili v tri večje sklope, ki kažejo uspešnost vključevanja otrok priseljencev v novo okolje, in sicer: na 1. oceno inkluzivnega izobraževanja (ocena usposobljenosti, ocena odnosov klime v razredu, ocena samozadovoljstva učiteljev glede na uspešnost inkluzije), 2. proces inkluzivnega izobraževanja učiteljev (pripomočki, izvajanje pouka, potrebe po dodatni usposobljenosti in načrtovanju pouka) ter 3. kompetentnost učiteljev v inkluzivnem izobraževanju (kompetentnost za socialno vključenost, emocionalno vključenost, učno (storilnostno) vključenost. Rezultati kažejo, da se učitelji v obeh državah čutijo usposobljene za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri poučevanju otrok priseljencev, vendar so glede svoje usposobljenosti bolj prepričani učitelji iz Anglije. Vsi učitelji tudi pozitivno vrednotijo inkluzijo, kar pa je pogoj za uspešno izvajanje inkluzije.
Ključne besede: Inkluzija, odnos učiteljev, šolanje otrok iz drugih držav, Slovenija, Anglija.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

10.
Veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti za vse otroke : magistrsko delo
Diana Oman, 2022, magistrsko delo

Opis: V rednih programih vzgoje in izobraževanja je vedno več otrok s posebnimi potrebami, pri katerih se z različno intenzivnostjo izkazujejo posebne potrebe. Ti otroci potrebujejo ustrezne načine dela, pomoč, podporo in prilagoditve za premagovanje ovir, motenj ali primanjkljajev. V skupini otrok s specifičnimi učnimi težavami obstaja skupina otrok, ki učiteljem zaradi neobvladovanja njihovega vedenja povzroča veliko preglavic – to so otroci s čustvenimi in vedenjskimi težavami. Ti otroci so zaradi svojega motečega vedenja v šoli in v razredu v stalnem konfliktu z okoljem, ker ne spoštujejo pravil, so zelo izstopajoči in povzročajo težave učiteljem, vrstnikom, staršem in širšemu okolju. Tudi nadarjeni in bistri učenci imajo lahko neprimerno, odklonilno, izstopajoče vedenje oziroma določene čustvene in vedenjske težave. Na žalost ti čustveni in vedenjski odzivi prikrijejo njihovo nadarjenost in so le ti opaženi kot motnja. Ti dvojno izjemni učenci, ki so nadarjeni in imajo čustvene in vedenjske težave, lahko z različno spretnostjo obvladujejo strategije, s katerimi prikrijejo te težave. Ker so otroci, ki so nadarjeni, a imajo težave na področju vedenja, čustvovanja in socialnega vključevanja, zelo prezrti v svojih dejanskih potrebah, zaradi česar so prikrajšani tako na učnem kot čustvenem in socialnem področju, smo se odločili, da v okviru te magistrske naloge raziščemo, v kolikšni meri so kriteriji za evidentiranje nadarjenosti veljavni za vse otroke, tudi tiste s posebnimi potrebami oziroma v našem primeru za otroka s čustvenimi in vedenjskimi težavami.
Ključne besede: nadarjenost, čustvene in vedenjske težave, dvojna izjemnost, veljavnost kriterijev evidentiranja nadarjenosti, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 28.10.2022; Ogledov: 747; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 7.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici