1. Stališča staršev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtca : magistrsko deloViktorija Mlinarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava stališča staršev do vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne oddelke vrtcev. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako starši razumejo vključevanje otrok s posebnimi potrebami, kaj pri tem prepoznavajo kot podporo ali oviro ter ali njihove osebne izkušnje vplivajo na oblikovanje stališč.
V raziskavi je sodelovalo 130 staršev otrok, vključenih v redne vrtčevske oddelke. Podatki so bili zbrani s pomočjo prilagojenega vprašalnika SPATI, ki je bil vsebinsko prilagojen slovenskemu predšolskemu kontekstu. Rezultati kažejo, da večina staršev podpira vključevanje, saj ga vidi kot priložnost za razvoj empatije, socialnih veščin in občutka pripadnosti pri vseh otrocih.
Kljub splošni podpori inkluziji starši opozarjajo na pomanjkanje ustrezne strokovne podpore, kadrovsko podhranjenost ter sistemske pomanjkljivosti kot ključne ovire za njeno uspešno izvajanje. Statistična analiza je pokazala, da osebna izkušnja z otroki s posebnimi potrebami in izobrazba staršev nimata pomembnega vpliva na splošno podporo inkluziji, vplivata pa na poudarjanje potrebe po dodatnem izobraževanju strokovnega kadra.
Ugotovitve raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge staršev pri uresničevanju inkluzivne predšolske vzgoje ter predstavljajo izhodišče za nadaljnji razvoj kakovostne in trajnostne prakse v vrtcih.
Ključne besede: predšolska vzgoja, inkluzija v vrtcu, otroci s posebnimi potrebami, stališča staršev
Objavljeno v DKUM: 23.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. Otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in njihova socialna vključenost v razredno skupnost : magistrsko deloLaura Vučina, 2025, magistrsko delo Opis: Socialna vključenost otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja predstavlja pomemben izziv, saj ti otroci pogosto težje navezujejo stike in sodelujejo v skupinskih dejavnostih. Namen raziskave je bil preučiti stopnjo njihove socialne vključenosti v razredno skupnost ter ugotoviti, kako učitelji in svetovalni delavci zaznavajo ter spodbujajo njihovo vključevanje.
V teoretičnem delu smo opredelili otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, dejavnike, ki vplivajo na njihovo socialno vključenost v razredno skupnost, ter razliko med splošnimi in specifičnimi učnimi težavami. Podrobneje smo opisali disleksijo, disgrafijo, diskalkulijo in dispraksijo ter predstavili vlogo svetovalnih delavcev in učiteljev pri spodbujanju socialne vključenosti v razredno skupnost.
V empiričnem delu smo ugotovili, da imajo strokovni delavci ustrezno znanje za prepoznavanje otrok in oblikovanje prilagoditev, vendar si želijo več usposabljanj na področju socialne vključenosti. Otroci so večinoma vključeni v razredno skupnost, a se pojavljajo ovire, kot so negativna pričakovanja vrstnikov, pomanjkanje socialnih veščin in nesodelovanje staršev. Kot najučinkovitejše strategije in metode strokovni delavci navajajo individualizacijo in diferenciacijo ter sodelovalne metode.
Ključne besede: primanjkljaji na posameznih področjih učenja, posebne potrebe, razredna skupnost, socialna vključenost, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,69 MB) |
3. Učinkovitost intervencij za izboljšanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektraNika Budja, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Za otroke z motnjo avtističnega spektra so značilni primanjkljaji v socialni komunikaciji, omejeni interesi in ponavljajoče se vedenje. Vse večja razširjenost motnje in težave otrok pri socialni interakciji opozarjajo na nujnost zgodnjega prepoznavanja in ustreznih intervencij. Socialne veščine so ključne za uspešno vključevanje v družbo, vendar jih ti otroci brez ciljanih pristopov pogosto težko razvijejo.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v angleškem jeziku, objavljeno v obdobju 2015–2025. Znanstveno literaturo smo iskali v bazah Cochrane Library, PubMed in APA PsycArticles. Identificirane raziskave smo predstavili v tabeli karakteristik, za sintezo ugotovitev pa smo uporabili narativni opis.
Rezultati: V analizo smo vključili 12 raziskav. Ugotovili smo, da različne intervencije pripomorejo k izboljšanju socialnih veščin, zmanjšanju vedenjskih težav ter izboljšanju socialne interakcije. Vplivale so tudi na zmanjšanje socialne anksioznosti in občutka osamljenosti ter so izboljšale medosebne odnose in kakovost življenja.
Razprava in zaključek: Za najbolj učinkovite intervencije za izboljšanje socialnih veščin pri otrocih z motnjo avtističnega spektra so se izkazale tiste, ki vključujejo strukturiran pristop, zgodnji začetek obravnave ter aktivno vključevanje staršev in vrstnikov, pa tudi uporabo sodobnih pristopov, kot so navidezna resničnost in robotsko podprte intervencije.
Ključne besede: socialne veščine, motnje v duševnem razvoju, inkluzija, podporne strategije
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,62 MB) |
4. Odnos slovenskega osnovnega šolstva do učencev z ADHDKatarina Kocman, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava odnos slovenskega osnovnošolskega sistema do učencev z motnjo pozornosti in hiperaktivnostjo (ADHD), eno najpogostejših nevrorazvojnih motenj v otroštvu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako osnovne šole izvajajo zakonsko predpisano podporo učencem z ADHD, s kakšnimi izzivi se soočajo učitelji, strokovni delavci in starši ter kakšne posledice ima pomanjkljivo izvajanje za učence in družbo. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti ADHD, zakonodajni okvir in primere dobrih praks doma ter v tujini.
Empirični del je vključeval spletno anketo med učitelji in strokovnimi delavci ter intervjuje z učencem z ADHD, staršem učenca z ADHD, učiteljico na predmetni stopnji, učiteljico na razredni stopnji, specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo in študentko razrednega pouka. Rezultati so pokazali, da imajo učitelji in strokovni delavci pogosto premalo znanja o prilagoditvah, sistemska podpora je neenotna, starši pa poročajo o neizvedenih pravicah otrok. Hkrati pa zaposleni izražajo pripravljenost za dodatna usposabljanja in jasnejše smernice.
Osrednji rezultat naloge je postopkovnik, ki prvič ponuja celovit okvir za delo z učenci z ADHD. Temelji na treh stebrih: zgodnjem prepoznavanju, ustreznih prilagoditvah učnega procesa ter sodelovanju strokovnih timov in staršev. Njegova posebnost je sistem evalvacije, certificiranja in nagrajevanja, ki vključuje naziv 'Šola, ki sprejema ADHD' ter certifikat 'Specialist za delo z učenci z ADHD'.
Predlagani model presega obstoječe parcialne rešitve, saj združuje akademsko utemeljenost, praktično izvedljivost in motivacijske elemente. Njegova uvedba lahko pomembno prispeva k večji enakosti, zmanjšanju stigmatizacije ter krepitvi strokovne samozavesti zaposlenih v osnovnih šolah, hkrati pa učencem z ADHD omogoči, da razvijajo svoje potenciale v spodbudnem šolskem okolju.
Ključne besede: ADHD, osnovna šola, postopkovnik, inkluzija, certificiranje
Objavljeno v DKUM: 08.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (2,70 MB) |
5. Šport: prostor brez meja : priročnik za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v društvene športne dejavnosti in izvajanje vključujoče/inkluzivne športne vadbeNuša Maver, 2025, priročnik Opis: Priročnik za vključevanje otrok s posebnimi potrebami v športne dejavnosti in izvajanje vključujoče/inkluzivne športne vadbe je namenjen učiteljem, trenerjem, športnim društvom in organizacijam, ki želijo šport približati čim širši populaciji mladih. Ponuja celovit vpogled v inkluzivno športno vadbo ter vključuje strategije, orodja in praktične smernice za prilagajanje gibalne/športne dejavnosti vadečim z različnimi značilnostmi in potrebami. Prvi del priročnika je namenjen inkluzivni paradigmi, ki predstavlja izhodišče za uspešno izvajanje inkluzivne gibalne/športne dejavnosti, medtem ko so v drugem delu priročnika zapisane smernice za delo s posamezno skupino otrok s posebnimi potrebami ter prilagoditve, ki jih je smiselno izvajati med vadbenim procesom in se nanašajo na okolje, opremo in pripomočke, vsebine ter načine izvajanja trenažnega procesa. Namen priročnika je opolnomočiti trenerje in učitelje športne vzgoje za uspešno izvajanje vključujočih športnih dejavnosti ter prispevati k povečanju števila ponudnikov segregirane, integrirane in inkluzivne športne vadbe.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prilagojena gibalna/športna dejavnost, smernice, priročnik
Objavljeno v DKUM: 01.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (9,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Izobraževalne poti dolgotrajno bolnih otrok s Prader-Willi sindromom : magistrsko deloŽanet Krajnc, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, kako dolgotrajna bolezen - Prader-Willi sindrom (PWS) vpliva na izobraževalne izkušnje otrok in kakovost življenja njihovih družin. Osrednji poudarek je na doživljanju staršev ob vključevanju otrok s PWS v vzgojno-izobraževalne ustanove, njihovi interakciji s strokovnimi delavci ter izzivih, ki se pojavljajo pri vključevanju otrok s PWS v izobraževalni sistem.
V teoretičnem delu magistrskega dela predstavimo koncept inkluzije v slovenskem izobraževalnem sistemu, izzive in prakse vključevanja otrok s posebnimi potrebami (OPP), nato pa se osredotočamo na položaj dolgotrajno bolnih otrok (DOB), s poudarkom na otrocih s PWS. Opisujemo ključne značilnosti sindroma (govorno-jezikovne sposobnosti, prehranske posebnosti, kognitivni razvoj ter čustvene in vedenjske težave). Posebno pozornost namenjamo vlogi multidisciplinarnega tima in vplivu bolezni na družinsko dinamiko.
Empirični del magistrskega dela temelji na kvalitativni analizi delno strukturiranih intervjujev s starši otrok s PWS. Rezultati raziskave kažejo, da PWS pomembno zaznamuje otrokovo izobraževalno pot. Starši poročajo o različnih oblikah prilagoditev, ki jih otroci potrebujejo v šolskem okolju. Kot pomemben dejavnik za uspešno vključevanje otrok s PWS v vzgojno-izobraževalni proces se izkaže sodelovanje med starši in šolo, ki omogoča pravočasno prepoznavanje težav ter skupno iskanje ustreznih rešitev. Poleg šolskih izzivov starši izpostavljajo vpliv PWS na celotno družinsko dinamiko in kakovost življenja.
Ključne besede: Prader-Willi sindrom, otroci s posebnimi potrebami, dolgotrajno bolni otroci, inkluzija, izobraževalni sistem
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (925,65 KB) |
7. Vključevanje učencev priseljencev glede na jezikovne razlike : magistrsko deloAndrej Cifer, 2025, magistrsko delo Opis: V Sloveniji stalno narašča število otrok, katerih materni jezik ni slovenščina. Ugotovili smo, da je njihovo vključevanje v šolski sistem z zakonodajnega vidika sicer že ustrezno urejeno, nas pa je zanimala praksa inkluzivnega delovanja dveh osnovnih šol v Prekmurju ob vključevanju učenk priseljenk glede na njihove jezikovne razlike.
V teoretičnem delu naloge smo predstavili inkluzivno vključevanje otrok priseljencev v Sloveniji, kakšna je njihova socialno vključenost v novo okolje, težave novega okolja, kako so obravnavani z vidika pravičnosti izobraževanja, kakšen je njihov položaj glede govora in jezika v novem okolju, kaj za njih pomeni usvajanje drugega oz. novega jezika ter kako se kaže njihova uspešnost usvajanja slovenskega govora in jezika.
V empiričnem delu smo predstavili študijo primera učenk priseljenk z Rusije ter Bosne in Hercegovine v dveh prekmurskih šolah, ki so v sestrskem sorodstvenem razmerju. S pomočjo spletnih anket za učitelje obeh šol, polstrukturiranega intervjuja z učenkami in s pregledom šolskih dokumentov smo ugotavljali uspešnost vključitve v novo okolje ter usvojitve govora in jezika glede na njihove jezikovne razlike. Ugotovili smo, da stopnja inkluzivnosti zaradi mestnega oz. vaškega okolja ter načina delovanja šol ni enaka in da na njihovo vključevanje bolj kot jezikovne razlike vpliva tako domače kot šolsko okolje.
Ključne besede: učenci priseljenci, inkluzija, medkulturnost, večjezičnost
Objavljeno v DKUM: 08.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,02 MB) |
8. Upoštevanje prvega in učenje drugega jezika s perspektive celostnega pristopa vključevanja otrok priseljencev v slovenskih vrtcih in šolahSonja Rutar, Katica Pevec Semec, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku so predstavljeni rezultati kvalitativne raziskave, v kateri smo proučevali prakse ugotavljanja jezikovnih potreb otrok priseljencev; pomen, ki ga strokovni delavci pripisujejo celostnemu pristopu vključevanja otrok priseljencev po celotni izobraževalni vertikali, in izzive, ki jih pričakujejo pri izvajanju koncepta celostnega pristopa pri starših, ravnateljih, pedagoških in nepedagoških delavcih. V raziskavo je bilo vključenih 209 strokovnih delavcev iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki so se udeležili usposabljanja za izvajanje koncepta celostnega vključevanja otrok priseljencev v vrtce in šole. Rezultati kažejo, da vrtci in šole prepoznavajo jezikovne potrebe otrok priseljencev, poudarjajo pomen ohranjanja prvega jezika kot prispevka za razumevanje različnih kultur, razvoja identitete in spodbujanja učenja drugega ali tujega jezika.
Ključne besede: starši, učitelji, vzgojitelji, inkluzija, kakovost
Objavljeno v DKUM: 29.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Izzivi vzgojno-izobraževalne inkluzije učencev z avtističnimi motnjami v osnovnih šolahMateja Petek, Majda Schmidt, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Učenci z avtističnimi motnjami potrebujejo raznolike prilagoditve učnega okolja in poučevanja, kar predstavlja za šole in učitelje velik izziv. Uspešnost njihovega vključevanja je odvisna predvsem od stališč, odnosov, izkušenj in usposobljenosti šolskega strokovnega kadra, dostopnosti virov podpore in možnosti timskega sodelovanja. Kljub temu raziskave razkrivajo pomanjkanje ključnih pogojev za uresničevanje inkluzivne prakse, to pa povečuje tveganje za njihovo akademsko in socialno izključenost ter obremenjenost učiteljev pri delu z njimi. Primanjkuje tudi odprtosti šol za sodelovanje s starši. Rešitev vidimo v preseganju ideala vzgojnoizobraževalne inkluzije, spoštovanju pravičnosti in uveljavljanju socialnega modela obravnave.
Ključne besede: učenci s posebnimi potrebami, avtizem, osnovne šole, učenci z avtističnimi motnjami, vzgojnoizobraževalna inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (361,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Inkluzivnost dodatne podpore in pomoči za učenceKatja Jeznik, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskave kažejo, da so rešitve na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami uspešne pri izboljšanju njihovih akademskih dosežkov, manj pa pri njihovi socialni vključenosti. V članku je predstavljena študija primera dodatne podpore mobilnih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov učencem, za katere so na šolah presodili, da potrebujejo dodatno spodbudo pri doseganju ciljev, niso pa identificirani kot učenci s posebnimi potrebami. Zanimalo nas je razumevanje pojma inkluzije in ali se aktivnosti podpore učencem prekrivajo z že uveljavljenimi praksami. Ugotovili smo neenotno razumevanje pojma inkluzije ter usmerjenost v drugačno sodelovanje z učenci. Kljub spodbudnim ugotovitvam je oblikovanje čim manj izključujočih praks velik izziv.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, svetovalno delo, dodatna strokovna pomoč, mobilni specialno in rehabilitacijski pedagog, učne težave
Objavljeno v DKUM: 24.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (412,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
