Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen doktorske disertacije je bil preučiti vpliv inkluzivnosti rednih šol na vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Preučili smo, v kolikšni meri se v osnovnih šolah, v katere so vključeni učenci z AM, ustvarja in razvija inkluzivna kultura, oblikuje inkluzivna politika in promovira inkluzivna praksa ter v kolikšni meri te tri dimenzije Indeksa inkluzivnosti vplivajo na socialno, akademsko in čustveno vključenost učencev z AM v razrede teh šol. Ob tem smo tudi preučili korelacije med zaznavami posameznih dimenzij inkluzivnosti šol in med zaznavami socialne, čustvene ter akademske vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 40 učencev z AM, njihovih 40 staršev, 120 učiteljev, 40 šolskih svetovalnih delavcev in 40 vodstvenih delavcev šol. Nato je sledila izvedba kvalitativne raziskave v obliki polstrukturiranih intervjujev šolskih svetovalnih delavcev. Za pridobitev ocen učencev, učiteljev in staršev glede zaznave akademske, socialne in čustvene vključenosti učencev z AM smo uporabili slovenski prevod vprašalnika The Perceptions of Inclusion Questionnaire (PIQ-S-SLO; Venetz idr., 2015), za merjenje inkluzivne šolske kulture, politike in prakse pa je bila uporabljena različica vprašalnika Indeks inkluzivnosti (Booth in Ainscow, 2000, 2002, 2011). Delno strukturirani intervjuji so zajemali 5 splošnih vprašanj in 15 predlog specifičnih vprašanj, ki se nanašajo na zaznave svetovalnih delavcev glede inkluzivne šolske kulture, politike in prakse. Analiza rezultatov empirične raziskave kaže, da zaznave socialne vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol ne korelirajo statistično pomembno z zaznavami njihove akademske vključenosti, medtem ko zaznave čustvene vključenosti učencev z AM v razrede osnovnih šol zmerno korelirajo z zaznavami njihove akademske in socialne vključenosti. Ob tem velja izpostaviti tudi rezultate korelacijske analize dimenzij vključenosti učencev in sociodemografskih spremenljivk, ki je pokazala tri statistično značilne korelacije: akademska vključenost je v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s formalno izobrazbo starša, čustvena vključenost pa je v statistično značilni šibki negativni povezanosti s starostjo učenca in v statistično značilni šibki pozitivni povezanosti s stopnjo ruralnosti kraja bivanja družine učenca z AM. To pomeni, da učenci staršev z višjo stopnjo formalne izobrazbe dosegajo višjo akademsko vključenost kot učenci staršev z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Čustveno pa so bolje vključeni mlajši učenci in tisti učenci, ki bivajo v bolj urbanem okolju. Nadalje je analiza rezultatov pokazala, da inkluzivne kulture in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na socialno, čustveno in akademsko vključenost učencev z AM v razrede teh osnovnih šol. Tudi inkluzivne prakse osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, ne vplivajo pomembno na njihovo socialno in čustveno vključenost, vplivajo pa na njihovo akademsko vključenost v razrede teh šol. Čeprav se Indeks inkluzivnosti faktorsko ni potrdil v smislu dimenzij inkluzivne kulture, inkluzivne politike in inkluzive prakse, je bilo možno iz postavk vprašalnika oblikovati tri druge statistično ustrezne in teoretsko smiselne dimenzije inkluzivnosti šol: Organiziranje podpore za raznolikost; Gradnjo skupnosti; ter Organizacijo poučevanja in učenja. Preučevanje odnosa med zaznavami inkluzivne šolske kulture, prakse in politike osnovnih šol, v katere so vključeni učenci z AM, pa je razkrilo obstoj zmernih pozitivnih statistično značilnih korelacij med inkluzivno šolsko kulturo in inkluzivno šolsko politiko ter med inkluzivno šolsko politiko in inkluzivno šolsko prakso. Med zaznavami inkluzivne šolske kulture in inkluzivne šolske prakse ni bilo ugotovljene statistično značilne korelacije. Na osnovi spoznanj smo na koncu doktorske disertacije oblikovali aplikativna priporočila za spodbujanje razvoja Indeksa inkluzivnosti v slovenskih osnovnih šolah.
Ključne besede: učenci z avtističnimi motnjami, inkluzija, akademska vključenost, socialna vključenost, čustvena vključenost, inkluzivna kultura, inkluzivna politika, inkluzivna praksa
Objavljeno v DKUM: 04.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (8,20 MB)

Opis: V magistrskem delu raziskujemo vlogo podpore vrstnikov in učiteljev pri učencih s specifičnimi učnimi težavami (SUT) v izbrani osnovni šoli. Preučevali smo mnenja učencev, ki imajo SUT, njihovih vrstnikov ter učiteljev, ki jih poučujejo. Cilj raziskave je bil ugotoviti, kako vrstniki in učitelji razumejo in obravnavajo učence s SUT ter katere strategije in oblike podpore so najuspešnejše za njihove učne dosežke ter socialno vključevanje. V teoretičnem delu smo obravnavali otroke s posebnimi potrebami, s poudarkom na specifičnih učnih težavah, predstavili pomen inkluzije v izobraževalnem sistemu ter predstavili vlogo učiteljev, vrstnikov, staršev in strokovnjakov pri podpori učencem s specifičnimi učnimi težavami. Poseben poudarek smo namenili strategiji poučevanja in prilagoditvam za učence s specifičnimi učnimi težavami. Empirični del raziskave vključuje analizo anket izvedenih med učitelji, vrstniki in učenci s specifičnimi učnimi težavami ter opis delavnic, namenjenih ozaveščanju s SUT. Na podlagi zbranih podatkov smo ugotavljali, kako se učenci s specifičnimi učnimi težavami soočajo z izzivi, kako so deležni podpore in kakšen vpliv ima ozaveščenost vrstnikov na njihovo socialno vključevanje v šolsko okolje.
Ključne besede: specifične učne težave, inkluzija, podpora vrstnikov, učitelji in specifične učne težave, učenci s specifičnimi učnimi težavami
Objavljeno v DKUM: 14.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,87 MB)

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati stališča učiteljev do ovir pri delu z romskimi otroki v pomurski regiji. Analizirali smo 9 naključno izbranih učiteljev, ki delujejo v pomurski regiji, kjer se srečujejo pri procesu izobraževanja romske populacije otrok. S prejetimi podatki smo ugotovili, da velik problem predstavljajo starši romskih otrok, a se zaradi nekompetentnosti poseganja v družinsko dinamiko vključujejo zunanje institucije. Starši romskih otrok se za proces izobraževanja svojih otrok v večini ne zanimajo, kar pripisujemo dejstvu, da je njihova izobraževalna raven nižja. Veliko pomoč za razumevanje romskega življenja in olajšane komunikacije predstavljajo sodelavke, ki so romskega porekla. V prihodnje bi pri izpolnjevanju zahtev zraven inkluzije ključni pomen za učitelje in učence predstavljalo vključevanje humanističnega pristopa k poučevanju in učenju ter tudi razumevanje in hkrati povečanje ozaveščenosti staršev romskih otrok glede doseganja določene izobrazbene ravni.
Ključne besede: izobraževanje, inkluzija, romski otroci, učitelji
Objavljeno v DKUM: 28.08.2024; Ogledov: 109; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: V magistrskem delu z naslovom Prilagoditev slovenskih ljudskih pravljic za otroke z motnjo vida smo se najprej osredili na teoretični del, kjer smo podrobno raziskovali otroke z motnjo vida, slepe in slabovidne otroke, otroke z okvaro vidne funkcije, ljudsko pravljico in lahko branje. Poglobili smo se v iskanje in primerjanje teorij o inkluziji otrok z motnjo vida ter njihovim poučevanjem in prilagoditvah v šoli. V empiričnem delu smo opisali cilje, namen, raziskovalna vprašanja ter zastavljeno metodologijo. V praktičnem delu smo najprej predstavili idejo, načrt in izvedbo štirih tipnih didaktičnih pripomočkov: tipni prikaz, tipna magnetna tabla, tipni spomin in tipno prirejanje 1-1. Tipni didaktični pripomočki so se navezovali na pravljico Bela kača s kronico. Didaktične pripomočke smo preizkusili z učencem. S pomočjo ocenjevalnega lista smo ovrednotili pripomočke in učenčev napredek ob večkratnem rokovanju z njimi. Ugotovili smo, da so tipni didaktični pripomočki bili dobro načrtovani in kvalitetno izdelani ter primerni za uporabo in spoznavanje slovenske ljudske pravljice Bela kača s kronico. Ob večkratni uporabi le-teh se je izboljšalo učenčevo razumevanje pravljice in razumevanje uporabe tipnih didaktičnih pripomočkov. Ugotovili smo, da dobro načrtovani in izdelani tipni didaktični pripomočki izboljšajo razumevanje slovenskih ljudskih pravljic ter otrokom z motnjo vida omogočijo spoznavanje in doživljanje pravljice z vsemi čutili, kar je najpomembnejše.
Ključne besede: ljudske pravljice, lahko branje, otroci z motnjo vida, didaktični in tipni pripomočki, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: Nasilje je v šolskem prostoru in zunaj njega zelo pogost pojav. Raziskave kažejo, da so otroci s posebnimi potrebami pogosteje izpostavljeni medvrstniškemu nasilju, pri katerem prevzemajo vlogo žrtve, lahko pa se znajdejo tudi v vlogi nasilneža. V raziskavi nas je zanimalo, v kolikšni meri se na izbrani osnovni šoli pojavljajo različne oblike (medvrstniškega) nasilja. Osredotočili smo se na obravnavo in odzive na splošno medvrstniško nasilje, medvrstniško nasilje nad otroki s posebnimi potrebami ter medvrstniško nasilje otrok s posebnimi potrebami nad vrstniki in nasilje otrok s posebnimi potrebami nad strokovnimi delavci. Ugotavljali smo tudi, katere preventivne ukrepe za preprečevanje nasilja uporabljajo na izbrani osnovni šoli. V raziskavo smo vključili 7 naključno izbranih strokovnih delavcev različnih profilov na izbrani osnovni šoli osrednjeslovenske regije. Podatke smo zbirali s pomočjo poglobljenega polstrukturiranega intervjuja. Izkazalo se je, da strokovni delavci na izbrani osnovni šoli zaznavajo vse prej omenjene oblike nasilja. Zaznavajo predvsem psihično nasilje, fizično nasilje se pojavlja redkeje. Ugotovili smo, da strokovni delavci ob zaznavi nasilja sledijo Protokolu ob zaznavi in obravnavi medvrstniškega nasilja v vzgoji in izobraževanju, pripravljenega s strani Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Rezultati raziskave kažejo tudi, da na izbrani osnovni šoli redno sodelujejo tudi z zunanjimi institucijami in veliko časa namenijo preventivnim ukrepom na področju medvrstniškega nasilja in tudi na področju nasilja na splošno.
Ključne besede: nasilje, medvrstniško nasilje, posebne potrebe, inkluzija
Objavljeno v DKUM: 06.02.2024; Ogledov: 378; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,19 MB)