Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V teoretičnem delu magistrskega dela govorimo o začetkih inkluzivnega izobraževanja, dotaknemo se faz, kot so segregacija, integracija in nenazadnje inkluzija. V nadaljevanju naloge opisujemo otroke s posebnimi potrebami in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Prav tako se osredotočimo na stališča, njihovo definicijo in funkcijo. Temeljno vprašanje naše magistrske naloge je, kakšna so stališča učiteljev do inkluzije otrok s posebnimi potrebami v redne programe izobraževanja. V ta namen smo v empiričnem delu izvedli raziskavo, v kateri smo s pomočjo vprašalnika preverili, kako učitelji dojemajo inkluzijo otrok s posebnimi potrebami in kakšna so njihova stališča glede tega. Ugotovitve so pokazale, da inkluzija med slovenskimi učitelji še vedno ni popolnoma sprejeta. Prav tako smo ugotovili, da so pozitivna stališča učiteljev v pomembni povezavi z njihovo samooceno o lastni strokovni podkovanosti. Pokazalo se je tudi, da starost učiteljev ni povezana s stališči učiteljev do otrok s PP. Izsledki raziskave so pokazali, da so čustveno-vedenjske motnje ter motnje avtističnega spektra tiste, ki so med učitelji najmanj sprejete. Pridobljena dejstva kažejo, da je inkluzija še vedno v svojih začetkih, hkrati pa se pri določenih učiteljih že kaže višja stopnja razumevanja in sprejemanja inkluzije v proces vzgoje in izobraževanja.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija, stališča, učitelji
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 254; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,21 MB)

Opis: V magistrskem delu predstavimo zasnovo italijanskega šolskega sistema, poseben poudarek namenimo vidiku inkluzije učencev s posebnimi potrebami. Italija je ena izmed držav, ki ima skoraj 50-letno tradicijo vključevanja učencev s posebnimi potrebami v redne šole. Pregled začenjamo s prikazom zgradbe šolskega sistema in predstavitvijo zakonodaje, ki ureja inkluzijo v šolskem sistemu. Razmere v šolstvu orišemo s pomočjo mednarodnega preizkusa PISA, katerega rezultati so po našem mnenju dober pokazatelj učinkovitosti šolskega sistema. Opozorimo na prilagoditve, ki so zagotovljene za učence s posebnimi potrebami, in izpostavimo vlogo individualnega izobraževalnega načrta ter prilagojenega načrta poučevanja, ki učencem omogočata ustrezno podporo pri šolanju. Ob tem predstavimo tudi vloge vseh sodelujočih v inkluzivnem šolstvu. S pregledom aktualnih raziskav predstavimo realno stanje v italijanskem šolstvu. V nekaterih pogledih italijanski šolski sistem postavlja smernice, ponekod pa za drugimi državami še nekoliko zaostaja. Še posebej pereča težava italijanskega šolstva je predčasno opuščanje šolanja. Čeprav naj bi italijanski šolski sistem slovel po vključujoči politiki, naslovimo tudi problematiko izključevanja učencev s posebnimi potrebami iz razreda. Pregled šolskega sistema strnemo s primerjavo stanja v slovenskem šolstvu.
Ključne besede: Italija, šolski sistem, inkluzija, učenci s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 163; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Primerjava odnosa učiteljev razrednega pouka do šolanja otrok priseljencev v Angliji in Sloveniji je raziskati odnos učiteljev do otrok priseljencev v osnovni šoli in sprejetost priseljencev v novem okolju v Sloveniji ter Angliji. Otroci priseljenci so otroci, ki niso rojeni v Sloveniji ali Angliji in katerih materni jezik ni slovenščina ali angleščina in so po priselitvi v Slovenijo ali Anglijo vključeni v slovenski ali angleški vzgojno-izobraževalni sistem in jim pripadajo določene prilagoditve. Zanimalo nas je torej, kako se učitelji čutijo usposobljene, njihova ocena odnosov klime v razredu, njihova ocena zadovoljstva, proces inkluzivnega izobraževanja ter kako se počutijo kompetentni v inkluzivnem izobraževanju priseljencev. V teoretičnem delu so opredeljeni pojmi priseljenec, migrant in pripadajoči pravni statusi priseljenih osnovnošolskih otrok. V empiričnem delu magistrskega dela smo z anketnim vprašalnikom, ki smo ga posredovali učiteljem in pedagoškim delavcem v Sloveniji in Angliji, proučili kako uspešni se počutijo na inkluzivnem področju. Raziskavo smo razdelili v tri večje sklope, ki kažejo uspešnost vključevanja otrok priseljencev v novo okolje, in sicer: na 1. oceno inkluzivnega izobraževanja (ocena usposobljenosti, ocena odnosov klime v razredu, ocena samozadovoljstva učiteljev glede na uspešnost inkluzije), 2. proces inkluzivnega izobraževanja učiteljev (pripomočki, izvajanje pouka, potrebe po dodatni usposobljenosti in načrtovanju pouka) ter 3. kompetentnost učiteljev v inkluzivnem izobraževanju (kompetentnost za socialno vključenost, emocionalno vključenost, učno (storilnostno) vključenost. Rezultati kažejo, da se učitelji v obeh državah čutijo usposobljene za izvajanje individualizacije in diferenciacije pri poučevanju otrok priseljencev, vendar so glede svoje usposobljenosti bolj prepričani učitelji iz Anglije. Vsi učitelji tudi pozitivno vrednotijo inkluzijo, kar pa je pogoj za uspešno izvajanje inkluzije.
Ključne besede: Inkluzija, odnos učiteljev, šolanje otrok iz drugih držav, Slovenija, Anglija.
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 339; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,91 MB)

Opis: V slovenskih osnovnih šolah se učitelji vsakodnevno srečujejo z raznolikimi učenci, pri katerih zaradi razlik v potrebah, sposobnostih in željah prihaja do procesa inkluzije. Gre za proces, ki omogoča vsakemu posamezniku, ne glede na spol, starost, versko pripadnost, spolno usmerjenost, invalidnost in nadarjenost, vključenost in sprejemanje v procesu izobraževanja. Magistrsko delo ugotavlja, katere didaktične pristope uporabljajo učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja pri pouku; kako prilagajajo delo učencem s posebnimi potrebami in kako poteka individualizacija dela v razredu. V prvem, teoretičnem delu sta predstavljena proces inkluzije in njegova vloga v procesu vzgoje in izobraževanja. Podrobneje so predstavljene tudi skupine posebnih potreb otrok in skupina nadarjenih otrok. V nadaljevanju so predstavljeni didaktični pristopi v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ter podrobneje opredeljeni za vsako skupino posebnih potreb ter nadarjene učence. V drugem, empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je temeljila na vzorcu 143 učiteljev in učiteljic, ki poučujejo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju v naključno izbranih osnovnih šolah po Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da je v razredih anketirancev največ otrok, ki imajo primanjkljaje na posameznih področjih učenja. Učitelji učencem s posebnimi potrebami pri pouku najpogosteje pomagajo tako, da podajajo kratka in jasna navodila, obravnavane teme poskušajo povezovati z učenčevimi življenjskimi izkušnjami, na splošno pa učencem prilagajo delo in zahtevnost nalog. Pri težavah pri pouku se največkrat posvetujejo kar z drugimi učitelji razrednega pouka. Ugotovljeno je tudi, da osnovne šole, na katerih poučujejo anketiranci, niso prilagojene učencem s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, didaktični pristopi, prilagoditve pouka.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2022; Ogledov: 517; Prenosov: 149
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: V magistrskem delu je naslovljen problem pojavljanja neželenega vedenja v nižjih razredih osnovne šole ter predstavljeni odzivi učiteljev nanje in strategije, ki jih uporabljajo za preprečevanje neželenega vedenja ter strategije, ki jih uporabljajo, ko se neželeno vedenje že pojavi. Namen magistrskega dela je bil tudi raziskati zaznave učiteljev glede pojavnosti neželenega vedenja pri učencih, ki imajo usmeritve v primerjavi z učenci brez usmeritev. Neželeno vedenje se lahko pojavlja zaradi različnih dejavnikov, ti lahko izvirajo iz bioloških osnov, družine, šole ali vpliva vrstnikov. Velik vpliv na pojav neželenega vedenja ima učitelj s svojim stilom vodenja razreda. Pomemben je tudi odnos, ki se razvije med učiteljem in njegovimi učenci. Neželeno vedenje je pogosto povezano z nezmožnostjo samouravnavanja lastnega vedenja, ki je posledica pomanjkanja empatije, slabe samopodobe in občutka nesprejetosti učenca, zato je pomembno, da učitelji v pouk vnašajo elemente socialnega učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli s pomočjo intervjuja sedmih učiteljic, ki poučujejo na razredni stopnji, je pokazala, da se učiteljice zavedajo pomembnosti podpornih odnosov znotraj razreda in vnašanja preventivnih ukrepov za preprečevanje neželenega vedenja. Učiteljice v nižjih razredih osnovne šole zaznavajo lažje oblike neželenega vedenja. Raziskava je pokazala, da največ neželenega vedenja zaznavajo pri učencih, ki so usmerjeni kot ADHD ali kot učenci s čustveno-vedenjskimi motnjami. Raziskava njihovega stališča do vključevanja učencev, ki so usmerjeni, je pokazala, da imajo pretežno pozitivna stališča do vključevanja, vendar zaznavajo vsako šolsko leto več odločb o usmeritvah učencev.  
Ključne besede: neželeno vedenje, pozno otroštvo, vodenje razreda, inkluzija, strategije
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 445; Prenosov: 166
Celotno besedilo (2,19 MB)