SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpliv inkapsulacijske dehidracije na morfologijo, regeneracijo ter aklimatizacijo in vitro vzgojene rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)
Marijana Baraba, 2015, diplomsko delo

Opis: Rebrinčevolistna hladnikovka ali hladnikija (Hladnikia plastinacifolia Rchb.) je ledenodobna endemična vrsta, ki v naravi raste samo na majhnem območju Trnovskega gozda v Sloveniji in je zato zelo ranljiva vrsta. Zavarovana je in situ in ex situ. Ex situ jo ohranjajo v botaničnem vrtu v Ljubljani. In situ jo hranimo in vitro na Fakulteti za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, kjer razvijamo postopke za dolgoročno hrambo s pomočjo krioprezervacije z inkapsulacijsko dehidracijo (ID). Krioprezervacijske metode lahko vplivajo na gensko stabilnost rastlinskega materiala, te pa na spremenjeno morfologijo rastline. Namen diplomske naloge je raziskati, ali krioprezervacija z ID izzove morfološke spremembe rastlinskega materiala. Primerjali smo morfološke značilnosti treh nekrioprezerviranih (ne-krio) in krioperezerviranih (krio) linij hladnikovke. Med vcepki ne-krio in krio linij večinoma nismo opazili statistično značilnih razlik v številu novih brstov, višini vcepkov, prisotnosti kalusa ter številu in dolžini korenin. Ne-krio vcepki so regenerirali v povprečju 1,2 brsta na vcepek. Vcepki krio linij so imeli v povprečju 1,8 brsta na vcepek, a so bili ti v povprečju nekoliko nižji kot vcepki krio linij. Pri ne-krio vcepkih se je tvorilo več kalusa kot pri krio vcepkih. Korenine so se tvorile na več kot 90 % ne-krio vcepkov, ki so imeli najpogosteje več kot 15 korenin. Na krio vcepkih so se korenine tvorile na 77,6 % vcepkov, in sicer so se najpogosteje tvorile od 1 do 4 korenine. Zadnja faza mikropropagacije, aklimatizacija vcepkov, je trajala 75 dni v rastni komori in nato 25 dni na prostem, v gredi so preživeli samo trije krio vcepki. V prihodnje bo treba optimizirati proces aklimatizacije.
Ključne besede: rebrinčevolistna hladnikovka, tkivna kultura, mikropropagacija, morfološke značilnosti rastlin, aklimatizacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 475; Prenosov: 34
.pdf Polno besedilo (4,33 MB)

3.
Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije
Terezija Ciringer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Hladnikia pastinacifolia Rchb. je monotipična endemična vrsta Apiaceae z zelo ozkim območjem razširjenosti, ki se pojavljajo samo v Sloveniji. Shranjevanje z zamrzovanjem (krioprezervacija) je ena od dejavnosti, s katero bi lahko bistveno prispevali k ohranjanju te redke in potencialno ogrožene vrste. Namen naše disertacije je razviti krioprezervacijske postopke za trajno hrambo na ultra nizkih temperaturah (-196 C) v tekočem dušiku in prevetriti ali ta postopek vpliva na mrfologijo in gensko stabilnost te vrste. Razvili smo dva krioprezervacijska postopka: inkapsulacijsko dehidracijo (ID) in inkapsulacijsko vitrifikacijo (IV), optimizirali posamezne faze krioprezervacije in ju preizkusili na več različnih genotipih. Raziskali smo vpliv osmoprotektantov, v predkultivaciji, inkapsulaciji -polimerizaciji, osmoprotekciji, dehidraciji, če je šlo za ID ali vitrifikaciji, če je šlo za IV, na sposobnost preživetja in ponovne rasti po odmrzovanju. Pri vseh testiranih linijah so poganjki najbolje preživeli in se regenerirali po predkultivaciji čez noč v tekočem MS gojišču s 0,4 M saharozo; inkapsulaciji v MS s 3 % Na-alginata z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom in polimerizaciji v MS z 0,4 M saharozo, osmoproteciji z 0,4 M saharozo in 1 M glicerolom pri ID in z 0,4 M saharozo in 2 M glicerolom pri IV, po 150 minutah dehidracije v eksikatorju (ID) ali 85 minutah dehidracije (vitrifikacije) s PVS2 (IV). Po ID je preživelo 44 % in se regeneriralo 33 % vcepkov. Po postopkih IV je preživelo 65 % in se regeneriralo 52 % vcepkov. Nadalnji razvoj in morfologijo poganjkov smo spremljali še eno leto po krioprezervaciji. Zamrznjeni poganjki so v nadalnjem razvoju morfološko podobni nezamrznjenim; oboji podobno regeneriajo poganjke in korenine. Po enem letu smo na in vitro vzgojenem rastlinskem materialu, ki je izviral iz krioprezerviranih poganjkov po postopkih ID in IV in na ne krioprezerviranih poganjkih, ocenili tudi gensko stabilnost z RAPD tehniko. Med nezamrznjenimi in zamrznjenimi poganjki H. pastinacifolia je bila z RAPD označevalci zaznana zelo nizka stopnja variabilnosti. Po analizi AMOVA je večina krioprezerviranih rastlin gensko identična tistim, ki niso bile zamrznjene v TD. Obe metodi sta primerni za dolgoročno hrambo (krioprezervacijo) genskih viriov H. pastinacifolia pri ultra niskih temperaturah (-196).
Ključne besede: Slovenija, endemična rastlinska vrsta, Hladnikia pastinacifolia Rchb., Apiaceae, kobulnice, tkivna kultura, mikropropagacija, krioprezervacija, inkapsulacijska dehidracija, vitrifikacija, inkapsulacijska vitrifikacija, genska stabilnost, RAPD
Objavljeno: 29.07.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici