Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V okviru diplomskega dela preučujemo inhibitorni vpliv medu kot zelenega inhibitorja na nerjavnem jeklu v kislem korozivnem mediju. Izbrali smo tri vrste medu, in sicer: kostanjev, cvetlični in akacijev med. Ker nas je zanimalo kako vplivajo različne koncentracije inhibitorjev na stopnjo zaščite, smo spreminjali njihove koncentracije ob dodatkih v kisli medij. Izbrane koncentracije dodatka inhibitorjev so bile: 1-%, 2-% in 4-% dodatek. Izbrana kisla korozijskega medija sta bila 3,5-% raztopina NaCl in simulirana raztopina kislega dežja s pH 3. Meritve smo izvedli na vzorcih nerjavnega jekla AISI 303, ki smo jih predhodno ustrezno pripravili. V nadaljevanju je bila uporabljena klasična elektrokemijska potenciodinamska metoda, s katero smo pridobili rezultate – karakteristične korozijske parametre za nadaljnjo interpretacijo. Površino vzorcev (morfologijo) smo po izpostavitvi neinhibirani in inhibirani raztopini korozivnega medija analizirali prav tako z mikroskopom. Za potrditev adsorpcije in tvorbo zaščitnega filma pa smo uporabili metodo ATR-FTIR. Najvišja dosežena vrednost za inhibicijsko učinkovitost v simulirani obliki kislega dežja s pH 3 je bila v primeru 4-% dodatka medu, in sicer akacijeva vrsta medu (η = 82 %), sledi kostanjev med (η = 80 %), medtem ko je bila le-ta ob dodatku cvetličnega medu okoli η = 63 %. V primeru 3,5-% raztopine NaCl je bila najvišja inhibicijska učinkovitost dosežena ob 2-% dodatku izbranega medu, in sicer: cvetlični med (η = 61 %), akacijev med (η = 60 %) in kostanjev med (η = 50 %). Višja stopnje inhibicije je bila dosežena v korozivnem mediju kisli dež v primerjavi s 3,5-% raztopino NaCl, kar uvršča izbrane vrste medu med potencialne inhibitorje korozijskih procesov v mediju kisli dež. Za 3,5-% raztopino NaCl bi predlagali izbiro drugega inhibitorja, saj glede na nižjo doseženo vrednost inhibicijske učinkovitosti, ne moremo z gotovostjo trditi, da bi izbran inhibitor dovolj učinkovito zaščitil preučevano jeklo pred korozijskimi procesi.
Ključne besede: korozija, med, inhibitor, nerjavno jeklo, inhibicija korozije, inhibicijska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 162
Celotno besedilo (3,00 MB)

Opis: S klasično elektrokemijsko potenciodinamsko metodo smo proučevali inhibitorni vpliv treh naravnih produktov, dostopnih v široki potrošnji, na bakru v kislem mediju. Izbrali smo t. i. »čebelje produkte« v treh različicah in sicer: propolis, matični mleček in apisirup. V primeru propolisa smo baker predhodno zaščitili s plastjo, ki je nastala po potopitvi vzorca v etanolno raztopino stearinske kisline ob dodatku različnih koncentracij propolisa (c = 0,5-%, 1,0-%, 2,0-% ter 4,0-%). S tem smo dosegli hidrofoben karakter modificirane površine bakra, kar se je pokazalo kot rezultat z najvišjo vrednostjo inhibicijske učinkovitosti η = 93-99 %. Hidrofobna površina namreč otežuje neposreden kontakt z vodnimi raztopinami, kar simulirana raztopina kislega dežja nedvomno tudi je. Matični mleček in apisirup pa sta bila v procesu eksperimenta neposredno dodana v korozivni medij. Dosežena vrednost inhibicijske učinkovitosti je bila v tem primeru nekoliko nižja η = 80-97 %, kar pripisujemo tekmovalnemu odnosu med procesom adsorpcije in desorpcije inhibitorja na površino bakra. Desorpcija je nedvomno povzročena s korozijskimi reakcijami oz. je odvisna od hitrosti le-teh. Na osnovi dobljenih rezultatov lahko zatrdimo, da so vsi trije inhibitorji za izbran korozijski sistem dosegli visoko stopnjo inhibicije, kar jih uvršča med potencialne inhibitorje korozijskih procesov.
Ključne besede: korozija, inhibitor, propolis, potenciodinamska metoda, inhibicijska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 08.10.2020; Ogledov: 879; Prenosov: 99
Celotno besedilo (2,67 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je določiti inhibicijsko učinkovitost neionskega tipa PAS Polioksietilen (40) izobutilfenil etra, in sicer na osnovi razlike v masi med zaščitenim in nezaščitenim vzorcem. Zanimalo nas je, kako na inhibicijsko učinkovitost neionskega tipa surfaktanta vplivajo I˗ in Br˗ ioni. Želeli smo doseči čim boljšo protikorozijsko zaščito. Izbrali smo korozivni medij HCl v koncentraciji 15% in mu nadalje v petih različnih koncentracijah dodajali neionski surfaktant Polioksietilen (40) izobutilfenil eter. Koncentracije dodanega inhibitorja so bile naslednje: c = 0,00001 mol L-1, 0,00005 mol L-1, 0,0001 mol L-1, 0,0005 mol L-1 in 0,001 mol L-1. V koncentraciji c = 0,001 mol L-1 smo nato raztopini dodajali tudi halogenidna iona I˗ in Br˗. Z njima smo želeli vplivati na povečanje inhibicijske učinkovitosti kislinsko neobstojnega jekla AISI 304. Korozijsko dogajanje smo preučevali pri sobnih pogojih, v vsaj dveh paralelkah, in sicer v razmaku po petih ali štiriindvajsetih urah potopitve. Glavna Uporabljena metoda dela je bila gravimetrija. Uporabili smo tudi FTIR za analizo adsorbirane plasti in optični mikroskop za opazovanje nastalih sprememb na površini vzorca. Ugotavljamo, da je v primeru večje koncentracije inhibitorja zaščita vzorca boljša. Ugotovili smo tudi, da je inhibicijsko delovanje Polioksietilena (40) izobutilfenil etra v delovanju z I- ioni bolj učinkovito in bolj uspešno inhibira proces korozije v kislem mediju kot v primeru delovanja z Br- ioni pri istih koncentracijah.
Ključne besede: Inhibicijska učinkovitost, korozija, Polioksietilen (40) izobutilfenil eter, klorovodikova kislina, halogenidni ioni.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 1371; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,12 MB)