1. Antimikrobno delovanje učinkovin iz gobe Ganoderma lucidum : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTino Kovačič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno antimikrobno delovanje različnih vzorcev gobe Ganoderma lucidum. G. lucidum ali svetlikava pološčenka je rdeče obarvana goba, ki raste na razpadajočih trdih delih dreves. Vsebuje veliko antioksidantov, ki imajo terapevtske učinke, zaradi česar je zelo priljubljena v medicini. Analizirani vzorci so bili v obliki olja in počenih spor iz različnih kapsul ter posušenih in zdrobljenih delov gobe (primordiji, trosnjaki, micelij in spore). Antimikrobno učinkovitost vzorcev smo proučevali z modificirano disk difuzijsko metodo. Izvedli smo študijo antimikrobne aktivnost čistih vzorcev kot tudi študijo antimikrobne aktivnost ekstraktov, pripravljenih z ultrazvočno in Soxhletovo ekstrakcijsko tehniko z vodo ali etanolom, kot topilom. Prav tako smo proučili antimikrobno učinkovitost treh komercialnih produktov. Testirali smo tudi inhibitorne lastnosti vzorcev na rast treh različnih mikroorganizmov, in sicer na rast Gram-pozitivne bakterije Staphylococcus aureus, Gram-negativne bakterije Escherichia coli in kvasovke Candida albicans. Najboljše antimikrobne lastnosti sta izkazovala vzorca pridobljena iz micelija iz trdnega gojišča in vodni ekstrakt trosnjakov, pridobljen z ultrazvočno ekstrakcijo.
V vzorcu vodnega ekstrakta trosnjakov, ki je najbolj uspešno zaviral rast testiranih mikroorganizmov, smo še določili prisotnost nekaterih pomembnih encimov s standardnimi encimskimi testi. Določili smo encimsko aktivnost α-amilaze, glukoamilaze, celulaze, lipaze, lakaze, katalaze, peroksidaze, proteaze, transglutaminaze in superoksid dismutaze, izmed katerih je v analiziranem vzorcu bila dosežena najvišja aktivnost encima superoksid dismutaze.
Ključne besede: Ganoderma lucidum, antimikrobna aktivnost, disk difuzijska metoda, inhibicija, encimi
Objavljeno v DKUM: 23.09.2022; Ogledov: 690; Prenosov: 85
 Celotno besedilo (1,86 MB) |
2. Med kot inhibitor korozijskih procesov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeTina Dšuban, 2021, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela preučujemo inhibitorni vpliv medu kot zelenega inhibitorja na nerjavnem jeklu v kislem korozivnem mediju. Izbrali smo tri vrste medu, in sicer: kostanjev, cvetlični in akacijev med. Ker nas je zanimalo kako vplivajo različne koncentracije inhibitorjev na stopnjo zaščite, smo spreminjali njihove koncentracije ob dodatkih v kisli medij. Izbrane koncentracije dodatka inhibitorjev so bile: 1-%, 2-% in 4-% dodatek. Izbrana kisla korozijskega medija sta bila 3,5-% raztopina NaCl in simulirana raztopina kislega dežja s pH 3.
Meritve smo izvedli na vzorcih nerjavnega jekla AISI 303, ki smo jih predhodno ustrezno pripravili. V nadaljevanju je bila uporabljena klasična elektrokemijska potenciodinamska metoda, s katero smo pridobili rezultate – karakteristične korozijske parametre za nadaljnjo interpretacijo. Površino vzorcev (morfologijo) smo po izpostavitvi neinhibirani in inhibirani raztopini korozivnega medija analizirali prav tako z mikroskopom. Za potrditev adsorpcije in tvorbo zaščitnega filma pa smo uporabili metodo ATR-FTIR.
Najvišja dosežena vrednost za inhibicijsko učinkovitost v simulirani obliki kislega dežja s pH 3 je bila v primeru 4-% dodatka medu, in sicer akacijeva vrsta medu (η = 82 %), sledi kostanjev med (η = 80 %), medtem ko je bila le-ta ob dodatku cvetličnega medu okoli η = 63 %.
V primeru 3,5-% raztopine NaCl je bila najvišja inhibicijska učinkovitost dosežena ob 2-% dodatku izbranega medu, in sicer: cvetlični med (η = 61 %), akacijev med (η = 60 %) in kostanjev med (η = 50 %).
Višja stopnje inhibicije je bila dosežena v korozivnem mediju kisli dež v primerjavi s 3,5-% raztopino NaCl, kar uvršča izbrane vrste medu med potencialne inhibitorje korozijskih procesov v mediju kisli dež. Za 3,5-% raztopino NaCl bi predlagali izbiro drugega inhibitorja, saj glede na nižjo doseženo vrednost inhibicijske učinkovitosti, ne moremo z gotovostjo trditi, da bi izbran inhibitor dovolj učinkovito zaščitil preučevano jeklo pred korozijskimi procesi.
Ključne besede: korozija, med, inhibitor, nerjavno jeklo, inhibicija korozije, inhibicijska učinkovitost
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1084; Prenosov: 151
Celotno besedilo (3,00 MB) |
3. Razvoj in karakterizacija nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki : magistrsko deloŠpela Slapničar, 2021, magistrsko delo Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki so koristni za gostitelja za preprečevanje rasti potencialno škodljivih bakterij ter za izboljšanje imunskega odziva. Razvoj nanovlaken s kapsuliranimi probiotiki je razmeroma nov postopek, saj nanovlakna predstavljajo nov in učinkovit dostavni sistem za probiotike.
Eksperimentalni del je zajemal pripravo in karakterizacijo posameznih raztopin polimerov (PEO, NaALG) ter izbiro ustrezne koncentracije probiotika (svežega in liofiliziranega), ki smo ga nato dodali v polimerno raztopino (NaAlg:PEO v volumskem razmerju 1:1, oznaka PA). Za določitev optimalnih parametrov elektropredenja smo raztopinam PEO, PA, PA z inulinom (PAI), PA z liofiliziranim probiotikom (PAP), PA z inulinom in liofiliziranim probiotikom (PAIP) ter PA z inulinom in svežim probiotikom (PAIPs) izmerili prevodnost, viskoznost, pH ter površinsko napetost. Raztopine PAI, PAIP in PAIPs vsebujejo inulin, ki deluje kot prebiotik in smo ga dodali, da izboljša preživelost probiotika Lactobacillus paragasseri K7.
Učinkovitost formiranih nanovlaken smo preverili z vrstičnim elektronskim mikroskopom (SEM), ujetje probiotika v nanovlakna pa smo dokazovali s Fourierjevo infrardečo (FT-IR) ter rentgensko fotoelektronsko spektroskopijo (XPS). Antioksidativen potencial vgrajenega probiotika v nanovlaknih smo preverjali z indirektno metodo določanja z ABTS radikalom ((2,2'-azino-bis(3-etilbenzotiazolin-6-sulfonska kislina)). Efektivnost učinkovanja sproščenega probiotika v različnih časovnih intervalih smo spremljali z metodo sproščanja probiotika, z metodo cone inhibicije pa smo preverili protimikrobno učinkovitost.
Ugotovili smo, da se pri dodatku 3*1010 liofiliziranega probiotika L. paragasseri K7 v 20 ml polimerne raztopine, nanovlakna niso formirala, zaradi visoke prevodnosti. Dokazali smo, da se z nižanjem pH zniža tudi viskoznost polimerne raztopine z liofiliziranimi probiotikom L. paragasseri K7. Pri dodatku svežega probiotika v polimerno raztopino NaALG:PEO ter inulina (PAIPs) se nanovlakna niso formirala. Pri ostalih polimernih raztopinah so se nanovlakna tvorila, najdebelejša pri raztopini PAIP (0,8-1,6 µm), najtanjša pri PA (0,1-0,3 µm).
Rezultati so pokazali, da kompozitni material PAP, PAIP, PAIPs ni antioksidativen. Liofiliziran probiotik L. paragasseri K7 sam po sebi je antioksidativen, saj je njegova IEt kar 100,0 %.
Pri analizi sproščanja probiotika se je najbolje izkazal napreden material PAP z liofiliziranim probiotikom, vsi trije analizirani kompozitni materiali (PAP, PAIP, PAIPs) so v kratkem času sprostili ves ujet probiotik. Za raztopino PAIPs smo naredili še preizkus inhibicije rasti testnih bakterij (Escherichia coli ter Staphylococcus aureus), vendar nismo zaznali cone inhibicije.
Iz rezultatov lahko sklepamo, da je bil razvoj nanovlaken uspešen. Uporaba nanovlaken s kapsuliranim probiotikom je bolj primerna za medicinske materiale s krajšim zahtevanim časovnim sproščanjem, do 24 ur. Izdelani produkti bi bili primerni za zdravljenje ran, tampone ter kot dostavni sistem v prehrani – zagotovi enostaven vnos polprodukta v končni izdelek.
Ključne besede: probiotiki, elektropredenje, nanovlakna, Lactobacillus paragasseri K7, antioksidativnost, inhibicija rasti testnih bakterij
Objavljeno v DKUM: 22.09.2021; Ogledov: 1455; Prenosov: 216
Celotno besedilo (3,27 MB) |
4. Tanin kot zaviralec korozije na jeklu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeAna Perpar, 2021, diplomsko delo Opis: Za zaščito jekel v industriji se vse bolj uveljavljajo zeleni inhibitorji korozije. V diplomski nalogi je v ta namen uporabljena galna kislina (spada med hidrolizirane tanine), da se ugotovi njena inhibicijska učinkovitost. To je bilo doseženo z diferencialno gravimetrično metodo ob spremembi mase pred izpostavitvijo korozijskim medijem in po njej ter z izračunom inhibicije in korozijske hitrosti. Delo je potekalo z vzorci iz nerjavnega jekla (številka: 1.4301), ki jih je bilo potrebno predhodno zbrusiti in očistiti. Za kisli medij so bile izbrane različne koncentracije HCl (0,1 M; 0,15 M; 0,25 M; 0,3 M in 0,5 M), kot inhibitor pa se je uporabila 0,5-, 0,75- in 1-% galna kislina pri izpostavitvenih časih: 4, 8 in 24 ur. Tej metodi je sledila površinska analiza vzorcev s pregledom morfologije površin vzorcev pod svetlobnim mikroskopom in ATR-FTIR (infrardeča spektroskopija s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj).
Rezultati so pokazali, da je inhibicijska učinkovitost galne kisline največja v 0,25 M HCl, saj pri nižjih koncentracijah ni prišlo do korozije oziroma je bila le-ta minimalna, pri višjih pa je bila inhibicija zanemarljiva, v nekaterih primerih je prišlo celo do negativnih vrednosti inhibicijske učinkovitosti, kar nakazuje na proces aktivacije. Pri izpostavljenosti 0,25 M HCl za 24 ur, je pri 0,5-% galni kislini dosežena več kot 60 % inhibicijska učinkovitost, med tem ko le-ta pri 1-% galni kislini znaša skoraj 87 %. Na podlagi tega se zaključi, da se galna kislina lahko uporabi, v razredčeni raztopini klorovodikove kisline in podobnih kislih medijih, kot uspešen zeleni inhibitor korozije na jeklu.
Ključne besede: galna kislina, korozija jekla, klorovodikova kislina, inhibicija
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 1349; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,27 MB) |
5. Antimikrobno delovanje granatnega jabolka in asimine : magistrsko deloJerneja Babič, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je zajemala preučevanje inhibitornih lastnosti ekstraktov zmletih koščic asimine (Asimina triloba) ter granatnega jabolka (Punica granatum L) na rast različnih mikrobnih kultur. Pripravili smo različne ekstrakte ter preizkušali njihov inhibitorni vpliv na rast različnih mikroorganizmov kot so: Escherichia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Streptococcus pyogenes, Saccharomyces cerevisiae, Streptomyces platensis, Candida albicans, Aspergillus flavus, Aspergillus brasiliensis, Aspergillus niger, Aspergillus fumigatus, Penicillium cyclopium in Trichoderma viride. V ekstraktih zmletih koščic asimine smo določili tudi vsebnost totalnih fenolov, proantocianidinov ter njihovo antioksidativno aktivnost.
Inhibitorno učinkovitost vzorcev smo proučevali z dvema metodama: z disk difuzijsko metodo ter dilucijsko metodo v bujonu. Z disk difuzijsko metodo smo proučili kateri vzorci izkazujejo inhibitorne lastnosti. Vzorce, ki so izkazali inhibitorne lastnosti, smo nato analizirali še z dilucijsko metodo v bujonu. Za to metodo smo uporabili sledeče mikrobne kulture: E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa, S. aureus, B. cereus, S. pyogenes in C. albicans. Tako smo določili minimalno inhibitorno koncentracijo ekstrakta ter stopnjo inhibicije rasti mikrobnih kultur po določeni inkubacijski dobi.
Rezultati raziskovalnega dela so pokazali, da ekstrakti zmletih koščic asimine ne izkazujejo dobrih inhibitornih lastnosti. Z dilucijsko metodo smo ugotovili, da vsi testirani ekstrakti granatnega jabolka delujejo inhibitorno na rast vseh testiranih mikroorganizmov.
Kot najboljši inhibitor rasti izbranih mikrobnih kultur se je izkazal liofiliziran vodni ekstrakt liofiliziranih lupin granatnega jabolka, ki je uspešno zaviral rast 5 različnih mikrobnih kultur (B. cereus, E. coli, P. fluorescens, P. aeruginosa in S. pyogenes). Najnižjo stopnjo inhibicije rasti pa smo določili za C. albicans.
Ključne besede: asimina, granatno jabolko, inhibicija, dilucijska metoda, MIC, stopnja inhibicije
Objavljeno v DKUM: 10.05.2021; Ogledov: 1227; Prenosov: 126
Celotno besedilo (4,99 MB) |
6. Določanje antimikrobne učinkovitosti granatnega jabolka : magistrsko deloTina Zorec, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil določevanje antimikrobne učinkovitosti posameznih delov granatnega jabolka. Proučevali smo antimikrobno učinkovitost vzorcev iz različnih delov sadeža. Kot vzorce smo uporabili sveži sok, s Soxhletovo ekstrakcijo smo pripravili etanolna ekstrakta lupin in zrn, prav tako smo pripravili vodna ekstrakta lupin in zrn. Vzorce smo tudi liofilizirali in izvedli ekstrakcije iz liofiliziranih delov granatnega jabolka; vodna ekstrakta iz liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn ter etanolna ekstrakta liofiliziranih lupin in liofiliziranih zrn. Pridobljene ekstrakte iz svežih lupin in zrn ter iz liofiliziranih lupin in zrn smo liofilizirali z namenom koncentriranja dobljenih ekstraktov. Liofilizirali smo tudi sveži sok iz granatnega jabolka.
Antimikrobno delovanje ekstraktov granatnega jabolka smo proučevali z disk difuzijsko metodo. Proučevali smo vpliv različnih ekstraktov, pridobljenih iz granatnega jabolka, na rast Escherishia coli, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Bacillus cereus, Aspergillus brasiliensis, Candida albicans.
Najboljše inhibitorne lastnosti na rast E. coli izkazuje EtOH ekstrakt lupin. Pri koncentraciji E. coli 106 CFU/mL doseže premer inhibicije rasti mikroorganizma 18 mm. Največji premer inhibicije rasti P. fluorescens smo izmerili pri H2O ekstraktu zrn, ki je pri koncentraciji mikroorganizma 107 CFU/mL znašal 24 mm. Najboljše inhibitorne lastnosti na rast P. aeruginosa pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL izkazuje H2O ekstrakt lupin, 16 mm. Na rast B. cereus izkazuje najboljšo antimikrobno aktivnost EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin (23 mm) pri koncentraciji mikroorganizma 106 CFU/mL. Rast S. aureus najbolj zavira EtOH ekstrakt liofiliziranih lupin, saj pri koncentraciji mikroorganizma 105 CFU/mL znaša cona inhibicije rasti 19 mm. Prav pri nobenem testnem vzorcu granatnega jabolka ni bilo zaznati inhibitornega učinka na rast gliv.
Visoke stopnje inhibicije bakterijskih kultur smo opazili pri EtOH ekstraktu lupin, H2O ekstraktu liofiliziranih lupin in liofiliziranemu H2O ekstrakt liofiliziranih lupin. Najslabše inhibitorne učinke na izbrane testne mikroorganizme izkazujeta H2O ekstrakt liofiliziranih zrn in liofilizirani H2O ekstrakti liofiliziranih zrn. Največ testiranih vzorcev granatnega jabolka je izkazovalo inhibitoren učinek na rast B. cereus, najmanj pa na rast P. aeruginosa.
Ključne besede: Granatno jabolko, antimikrobno delovanje, disk difuzijska metoda, mikrobi, inhibicija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2020; Ogledov: 1319; Prenosov: 116
Celotno besedilo (3,91 MB) |
7. Uporaba učinkovin iz izbranih vrst sadja v biomedicinske namene : magistrsko deloNika Kučuk, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučevali pozitivne učinke učinkovin iz vzorcev, pridobljenih iz različnih delov šestih izbranih vrst sadja (granatno jabolko, mango, avokado, asimina, slive in češnje). Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo superkritične ekstrakcije, nekatere vzorce pa smo pridobili z liofilizacijo določenih delov sadežev. S pomočjo spektrofotometričnih metod smo določili vsebnost skupnih fenolov in proantocianidinov v vzorcih ter njihovo antioksidativno aktivnost. S pomočjo tekočinske kromatografije z masno spektrometrijo smo še določili vsebnost osmih izbranih fenolnih spojin.
Določevanje antimikrobne učinkovitosti vzorcev smo proučevali z dvema različnima metodama. Najprej smo z disk difuzijsko metodo preverili potencialne inhibitorne lastnosti na 15 različnih mikroorganizmih, in sicer na 7 bakterijah in 8 glivah. Pri tem smo na podlagi velikosti cone inhibicije določili, kako učinkovita je bila inhibicija. Sledila je kvantitativna analiza z mikrodilucijsko metodo v bujonu za tiste ekstrahirane vzorce, ki so z disk difuzijsko metodo pokazali najboljše inhibitorne lastnosti. Le-to smo izvedli na izbranih Gram pozitivnih bakterijah Bacillus cereus, Staphylococcus aureus in Streptococcus pyogenes, na Gram negativnih bakterijah Escherichia coli, Pseudomonas aeruginosa in Pseudomonas fluorescens ter na kvasovki Candida albicans. S to metodo smo določevali minimalno inhibitorno koncentracijo izmed petih različnih testiranih koncentracij vzorcev in stopnjo inhibicije rasti posameznega mikroorganizma po določenem času.
Rezultati so pri tem pokazali, da je vsebnost učinkovin, predvsem fenolnih spojin, v neužitnih ostankih sadežev, torej v olupkih in semenih, v večini primerov večja kot v mesu sadeža. Antibakterijske lastnosti je izkazovalo 11 izmed 14 testiranih vzorcev, antiglivne pa le 4 vzorci. Rezultati z mikrodilucijsko metodo so pokazali, da so na testirane vzorce bile najbolj občutljive bakterije P. aeruginosa, B. cereus, S. aureus in E. coli.
Ključne besede: polifenoli, antimikrobna aktivnost, inhibicija, MIC, LC-MS/MS, ostanki sadežev
Objavljeno v DKUM: 09.10.2020; Ogledov: 1214; Prenosov: 223
Celotno besedilo (3,94 MB) |
8. Antimikrobna učinkovitost Punica granatum L. na Escherichia coli : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeAnže Peklar, 2019, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je pridobiti učinkovine iz različnih delov Punica granatum L. in proučiti njihov inhibitorni učinek na rast mikrobnih celic Escherichia coli ter določiti vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih.
S klasično vodno ekstrakcijo in Soxhletovo ekstrakcijo z etanolom smo pridobili učinkovine iz svežih in liofiliziranih semen, membrane in eksokarpa Punica granatum L. Proučili smo inhibitorni učinek ekstraktov na rast mikrobne kulture E. coli z disk difuzijsko metodo ter določili vsebnost totalnih fenolov in vitamina C v vzorcih.
Ugotovili smo, da se v celotnem sadežu Punica granatum L. nahajajo totalni fenoli, vitamin C in antimkrobne spojine, ki zavirajo rast bakterijske kulture E. coli. Koncentracije naštetih spojin so najvišje v membrani in eksokarpu Punica granatum L., saj smo v njihovih ekstraktih določili najvišjo vsebnost totalnih fenolov in vitamina C in omenjena dela Punica granatum L. izkazujeta tudi največji inhibitorni učinek na rast E. coli. Najmanj totalnih fenolov in vitamina C se nahaja v ekstraktih semen.
Ključne besede: Punica granatum L., antimikrobne lastnosti, totalni fenoli, vitamin C, inhibicija, bakterije, sekundarni metaboliti
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1831; Prenosov: 89
Celotno besedilo (1,93 MB) |
9. Inhibicijske lastnosti medu na jeklu v agresivnem mediju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeRok Špendl, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni izsledki raziskave, v kateri je bil z gravimetrično metodo proučevan vpliv različnih vrst zelenega inhibitorja (kostanjev, cvetlični in akacijev med) na hitrost korozijskih procesov. Poskus je bil izveden na jeklu 1.4301, ki sodi med najpogosteje uporabljena nerjavna jekla, v 17,0 % klorovodikovi kislini (HCl). Raziskava obsega inhibicijski vpliv prej omenjenih vrst medu različnih koncentracij (0,5, 1,0, 1,5 in 2,0 %) ter odvisnost korozijskih procesov od dolžine časovnega intervala izpostavitve. Način priprave je bil za vse vzorce enak.
Po opravljenih meritvah je sledila analiza rezultatov. Ta je vključevala izračune na osnovi empirično določenih gravimetričnih podatkov (spremembe mas vzorcev) ter računsko določene vrednosti inhibicijske učinkovitosti in korozijske hitrosti. Opravili smo tudi mikroskopsko analizo površine vzorcev ter izvedli meritve z uporabo spektroskopske metode – infrardeča spektroskopija (FTIR).
Na podlagi eksperimentalnega dela je moč zaključiti, da med deluje kot učinkovit zelen inhibitor pri izpostavitvi jekla korozivnemu mediju (17,0 % HCl). Pri različnih vrstah medu je trend učinkovitosti podoben. Že v 0,5 % raztopini medu je bila stopnja inhibicije več kot 50 %, v 2,0 % raztopini medu pa se je vrednost tipično povečala nad 85 %. Pri večini meritev je bila najvišja vrednost inhibicijske učinkovitosti pri določeni koncentraciji medu dosežena pri 8 urni izpostavitvi.
Ključne besede: med, jeklo, korozija, inhibicija, gravimetrija
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1033; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,23 MB) |
10. Določevanje antimikrobnega delovanja Aloe vereKaja Kupnik, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti antimikrobne lastnosti Aloe barbadensis in Aloe arborescens na rast različnih mikroorganizmov. Izvedli smo študijo antimikrobne učinkovitosti sveže ter liofilizirane A. barbadensis in A. arborescens, etanolnega ekstrakta A. barbadensis in A. arborescens ter antimikrobne učinkovitosti nekaterih komercialnih produktov iz aloje. Antimikrobne lastnosti izbranih vzorcev A. barbadensis in A. arborescens ter njunih komercialnih produktov smo testirali na različnih mikrobnih celicah kot so Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Pseudomonas fluorescens, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans ter Aspergillus brasiliensis.
Inhibitorno lastnost posameznega vzorca smo kvalitativno določevali z disk difuzijsko metodo na hranilnih agarjih. Kadar je vzorec izkazoval inhibitorne lastnosti, se je pri vzorcu pokazala cona inhibicije oziroma zaviralna cona rasti mikroorganizma. S kvantitativno dilucijsko metodo v bujonu smo želeli ugotoviti stopnjo inhibicije rasti mikroorganizma pri različnih koncentracijah dodanega vzorca ter tako skonstruirati rastno krivuljo mikroorganizma.
Ugotovili smo, da aloji zavirata rast vseh testnih mikrobnih celic, razen rasti glive A. brasiliensis. Najboljši zaviralni učinek na rast testnih mikroorganizmov smo zaznali v primeru uporabe 50 % liofiliziranega soka in gela A. barbadensis ter etanolnega ekstrakta A. barbadensis in A. arborescens, najslabše pa je pri večini mikroorganizmov rast zaviral sveži sok aloj. Popolnoma vsi vzorci A. barbadensis in A. arborescens so dobro zavirali rast bakterije P. aeruginosa, saj smo pri vseh vzorcih zaznali visoko stopnjo inhibicije rasti mikroorganizma.
Ključne besede: Aloe barbadensis, Aloe arborescens, Aloe vera, antimikrobne lastnosti, inhibicija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 2061; Prenosov: 328
Celotno besedilo (12,08 MB) |
