| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ZBIRKA LABORATORIJSKIH VAJ NAMENJENIH SPREMLJAVI KALITVE SEMEN, KI SE UPORABLJAJO V PREHRANI KOT KALČKI
Klementina Pušnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V naši nalogi smo pripravili nabor laboratorijskih vaj s kalčki različnih rastlinskih vrst. Pripravili smo deset vaj, načrtovanih tako z računalniško podprtim laboratorijem kot s klasično metodo laboratorijskega dela. Pripravili smo naslednje vaje: Kaljivost semen in potek dinamike kalitve, Inhibitorji kalitve, Dihanje kalčkov redkvice, rukole, lucerne, Dihanje kalčkov odvisno od časa kalitve, Dihanje kalčkov odvisno od temperature kalitve, Kvalitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Kvantitativni test reduktivnih sladkorjev v kalčkih, Amilazna aktivnost kalčkov, Kvantitativni test vitamina C kalčkom lucerne, Določanje koncentracije proteinov v kalčkih. Vaje bo mogoče uporabiti za laboratorijsko eksperimentalno delo ne samo na kalčkih, pač pa tudi na drugih rastlinskih objektih, kar zaradi možnega transfera viša pedagoško vrednost pripravljenih vaj.
Ključne besede: kalčki, kalitev semen, dinamika kalitve, inhibicija, dihanje kalčkov, reduktivni sladkorji, amilazna aktivnost, vitamin C, proteini, Vernier, laboratorijske vaje, računalniško podprte vaje.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3273; Prenosov: 729
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
MODELNA SIMULACIJA VPLIVA ASPIRINA NA PRODUKCIJO EIKOZANOIDOV V LEVKOCITIH
Samo Maglica, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu apliciramo fizikalno-matematični model presnove arahidonske kisline (AA) na razlago pojava aspirinsko inducirane astme oz. aspirinske intolerance. Aspirinska intoleranca je vnetna bolezen zgornjih in spodnjih dihalnih poti, ki prizadene aspirinsko intolerantne astmatike. Klinični znaki aspirinske intolerance se pojavijo po zaužitju aspirina ali kakšnega drugega nesteroidnega antirevmatika (NSAR). V delu opišemo in nato v nekaterih podrobnostih dopolnimo že obstoječ matematični model presnove AA, ki je plod izvirnega raziskovalnega dela članov Oddelka za fiziko na FNM UM. Omenjeni model nadgradimo z upoštevanjem ireverzibilne vezave aspirina na dva encima, ki ju aspirin inhibira. To sta encima prostaglandin H sintaza 1 in 2 (PGHS1 in PGHS2). Originalni model namreč upošteva, da se NSAR reverzibilno veže na encima in ju inhibira, kar velja za večino NSAR, ne velja pa za aspirin. Le-ta se na omenjena encima kovalentno veže in ju s tem trajno onemogoči. Z modelom realistično napovemo časovne poteke koncentracij prostaglandinov in levkotrienov v odvisnosti od različnih oralno zaužitih doz aspirina ter določimo mejne doze in napovemo čas trajanja bronhokonstrikcije po zaužitju tipičnih doz aspirina pri aspirinsko intolerantnih astmatikih. Napoved časa trajanja bronhokonstrikcije in mejnih doz temelji na izračunu razmerja med koncentracijama prostaglandina E2 (PGE2) in levkotriena C4 (LTC4). Za aspirinsko intolerantne astmatike je značilno, da je to razmerje pred in po zaužitju aspirina manjše od ena, medtem ko je za zdrave osebke in za aspirinsko tolerantne astmatike vselej večje od ena. Vzrok za to naj bi bile spremenjene ekspresije encimov PGHS1 in PGHS2 ter encima levkotrien C4 sintaze (LTC4S). Po originalnem modelu povzamemo opis različnih populacij, ki se razlikujejo po ekspresijah teh encimov, izvedemo modelne simulacije in primerjamo dobljene rezultate.
Ključne besede: aspirinska intoleranca, arahidonska kislina, levkotrieni, prostaglandini, matematični model, astma, aspirin, inhibicija encimov
Objavljeno: 12.06.2013; Ogledov: 1130; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

3.
INHIBICIJSKA UČINKOVITOST STEARINSKE KISLINE V KISLEM MEDIJU
Natalija Grah, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil preučiti inhibicijsko učinkovitost nastale plasti, načeloma hidrofobnega karakterja. V ta namen smo uporabili karboksilno maščobno kislino; stearinsko kislino. Feritnemu nerjavnemu jeklu PK2 smo modificirali lastnosti površine s predhodno potopitvijo v etanolno raztopino stearinske kisline. Vse meritve smo izvedli pri sobni temperaturi. Kot korodirni medij smo izbrali klorovodikovo kislino, z naslednjimi koncentracijami; c = 0,1; 0,5; in 1,0 mol L-1. Ker je bila dosežena zaščita pri višje izbranima koncentracijama minimalna, smo v nadaljevanju izvedli meritve le pri c = 0,1 mol L-1. Prav tako smo izbrali tri različne koncentracije stearinske kisline; c = 0,01; 0,05; in 0,1 mol L-1. Nižja koncentracija ni bistveno spremenila lastnosti površine v smislu zaščite, medtem ko se je pri višji koncentraciji na površini vzorca ustvarila zdrizasta plast, ki jo je raztopina HCl takoj odplaknila. Iz tega razloga smo uporabili le koncentracijo 0,05 mol L-1. Ker smo želeli inhibicijsko učinkovitost nastale plasti povečati, karakteristike plasti pa izboljšati, smo v etanolno raztopino stearinske kisline dodali še vitamin E v različnih koncentracijah in sicer: w = 0,25; 0,5; 0,75; 1,0 in 2,0 %. Vse izbrane koncentracije vitamina E so dodatno povečale inhibicijsko učinkovitost. Tako pripravljene vzorce smo izpostavili korodirnemu mediju v različnih časovnih intervalih, za 2,5 ure, 4 in 8 ur. Iz podatkov, dobljenih z gravimetrično metodo izgube mase, smo izračunali korozijsko hitrost in inhibicijsko učinkovitost. Glede na rezultate lahko zaključimo, da je stearinska kislina z dodatkom vitamina E uspešno spremeni lastnosti površine (iz hidrofilnega stanja v hidrofobno) in jo relativno dobro zaščiti v izbranem časovnem intervalu. Dolgotrajnejšo zaščito bi dosegli v manj agresivnem korodirnem mediju. Za potrditev hidrofobnosti površine bi bilo potrebno opraviti meritve kontaktnega kota.
Ključne besede: korozija, stearinska kislina, inhibicija, vitamin E, nerjavno jeklo
Objavljeno: 02.10.2013; Ogledov: 851; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

4.
MODEL REGULACIJE ENCIMA FOSFATAZE LAHKIH VERIG MIOZINA V RAZVOJU SILE V GLADKIH MIŠICAH
Vanja Založnik, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi preučujemo ključne mehanizme za razvoj sile v gladkih mišičnih celicah (GMC). Razvoj sile pri holingerični stimulaciji gladkih mišic poteka v dveh fazah. V prvi fazi v časovnem intervalu ene minute sila naraste na 80‒90 % maksimalne vrednosti sile. V drugi fazi se v časovnem intervalu tridestih minut sila razvije za nadaljnih 10‒20 % maksimalne vrednosti sile. V nalogi se ostredotočimo predvsem na to drugo ‒ počasnejšo fazo razvoja sile v gladkih mišičnih celicah. Na podlagi vedenj o encimu fosfatazi lahkih verig miozina (MLCP) in o njegovi vlogi v procesu krčenja gladkih mišic dihalnih poti nadgradimo obstoječi model za simulacijo časovnega razvoja sile v odvisnosti od signala kalcija. Model nadgradimo tako, da v njem eksplicitno modeliramo vpliv Rho kinaze (ROCK) na inhibicijo katalitične podenote (PP1c) encima MLCP preko fosforilacije proteina CPI-17. V model prav tako vključimo časovni potek fosforilacije dveh treoninskih ostankov (T696 in T853) na regulatorni podenoti (MYPT1) encima MLCP, ki temelji na izmerjeni odvisnosti. V modelu predpostavimo, da vsi trije omenjeni elementi, CPI-17, T696 in T853, inhibirajo katalitično enoto PP1c. Inhibitorni učinek modeliramo z reverzibilno kompetitivno inhibicijo. Model temelji na predpostavki, da vsa tri mesta fosforilacije: eno na fosforiliranem proteinu CPI-17 in skupaj dve na mestih fosforilacije T696 in T853 na regulatorni podenoti MYPT1, interagirajo s katalitično podenoto PP1c istega encima MLCP, in na ta način zmanjšajo njegovo aktivnost. Z modelom lahko razložimo dodatni porast sile v drugi fazi razvoja za dodatnih 10‒20 %. Z modelom simuliramo tudi učinek inhibitorja encima ROCK, kot če bi bil encim ROCK udeležen zgolj v procesu fosforilacije proteina CPI-17 in za primer, če bi bil encim ROCK udeležen tako v procesu fosforilacije proteina CPI-17, kot tudi v procesu fosforilacije treoninskih ostankov na MYPT1. Na podlagi modela se kot bolj verjeten izkaže drugi mehanizem. Z modelom ocenimo, da bi lahko bil prispevek ROCK k fosforilaciji T696 in T853 na dolgi časovni skali 70 %. Z modelom tako v celoti potrdimo zastavljene hipoteze, hkrati pa oblikujemo nove.
Ključne besede: gladka mišična celica, matematični model, inhibicija, razvoj sile, kalcij, encimska kinetika
Objavljeno: 23.03.2015; Ogledov: 774; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

5.
Modelna napoved forsiranega izdihanega volumna v prvi sekundi (FEV1) pred in po zaužitju nesteroidnih antirevmatikov
Tadej Emeršič, 2015, magistrsko delo

Opis: Skupina zdravil nesteroidni antirevmatiki (NSAR) lahko po zaužitju pri posameznih osebah povzroči značilne klinične znake, poznane kot aspirinska intoleranca. Astmatika, ki je preobčutljiv na NSAR in ima dva značilna klinična znaka – bronhokonstrikcijo in nosne polipe, imenujemo aspirinsko intolerantni astmatik. Za pojav aspirinske intolerance je ključna razgradnja arahidonske kisline (AA) v belih krvnih celicah. V splošnem ta poteka po ciklooksigenazni in lipoksigenazni poti. Po prvi poti se tvorijo prostanoidi, po drugi pa cisteinil levkotrieni. NSAR učinkujejo na ciklooksigenazno pot tako, da inhibirajo encime in posledično zmanjšujejo produkcijo prostanoidov, kar naj bi vodilo do povišanja produkcije cisteinil levkotrienov. Znižana produkcija prostanoidov in zvišana produkcija cisteinil levkotrienov sta tipični značilnosti aspirinske intolerance na metabolomski ravni. Raziskave, ki ločujejo aspirinsko intolerantne astmatike od aspirinsko tolerantnih astmatikov in neastmatikov, potekajo na različnih nivojih človeškega organizma. Na proteomskem nivoju potekajo raziskave v smeri študija razlik v ekspresiji posameznih ključnih encimov v metabolni mreži AA, na metabolomskem nivoju pa potekajo raziskave v smeri meritev in analize razmerij med posameznimi eikozanoidi. Raziskave na nivoju tkiv in organov so usmerjene v določanje povečane bronhialne reaktivnosti in preobčutljivosti pacientov na vrste in doze NSAR. To se izvaja s t. i. provokacijskimi testi, pri čemer se s spirometrijo meri forsirani izdihani volumen zraka v prvi sekundi (FEV1). V magistrski nalogi smo s fizikalno-matematičnim modelom povezali proteomski in metabolomski nivo na ravni celice ter napovedali dogajanje na ravni tkiva in organa virtualnega pacienta. Na celičnem nivoju smo z modelom napovedali koncentracije eikozanoidov za različna stanja ekspresij ključnih encimov v procesu metabolizma AA, ki bi naj karakterizirale različne skupine in podskupine pacientov – neastmatike ter astmatike tolerantne in intolerantne na aspirin. Na podlagi teh rezultatov smo najprej na celičnem nivoju napovedali razvito silo v gladkih mišičnih celicah dihalnih poti, nato pa še polmer tipične dihalne poti in končno FEV1. Vse izračune smo izvedli v bazalnem stanju (tj. brez zaužitega zdravila) in po simulaciji oralnega zaužitja različnih vrst NSAR z različnimi dozami. Z modelom smo določili mejne doze simuliranih NSAR (indometacina, ibuprofena, naproksena in celecoxiba) in paracetamola ter ovrednotili njihovo potentnost v smislu povzročitve bronhokonstrikcije in tveganja astmatičnega napada pri različnih modelnih populacijah aspirinsko intolerantnih astmatikov. Vse modelne simulacije smo izvedli v dveh modelnih stanjih. Prvo simulira stanje neinflamacije, drugo pa stanje inflamacije. Na tak način smo z modelom napovedali in simulirali, kako bi se individualni pacient ali skupina pacientov z razpoznavnim vzorcem v produkciji eikozanoidov in z značilnimi razlikami v ekspresiji posameznih ključnih encimov v metabolni mreži AA lahko odzivali na NSAR v primerih nezdravljene in kontrolirane astme, npr. s kortikosteroidi.
Ključne besede: fizikalni in matematični model, farmakokinetični model, encimska kinetika, inhibicija encimov, metabolne mreže, eikozanoidi, nesteroidni antirevmatiki, gladka mišična celica dihalnih poti, bronhokonstrikcija, astma, aspirinska intoleranca, sistemska farmakologija
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 595; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,53 MB)

6.
VPLIV CERIJEVIH IONOV NA KOROZIJSKE LASTNOSTI HIDROFOBNIH PREVLEK V RAZTOPINI HCl
Simon Dobnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bilo proučevanje vpliva različnih koncentracij cerijevih ionov na korozijske lastnosti hidrofobnih prevlek v močno koncentrirani HCl. Pravtako smo proučevali inhibicijski vpliv cerijevih ionov v primeru ko na površini kovinskega vzorca predhodno ni bila formirana hidrofobna prevleka stearinske kisline. Vse to smo spremljali v različno dolgih časovnih intervalih. Potopitev vzorca v korozivnem mediju je trajala 3, 5, 18 ali 24 ur. Na osnovi meritev smo določili kdaj začne inhibicijska učinkovitost nastale zaščitne plasti izgubljati na zastavljenem nivoju, ter kateri izmed načinov aplikacije cerijevih ionov (cerijevega (III) nitrata) je najbolj učinkovit. V ta namen smo uporabili gravimetrijsko metodo, ki temelji na določanju izgube mase po potopitvi v izbran korozivni medij. Vzorce smo pred uporabo zbrusili z vodo-brusnim papirjem različnih granulacij (velikosti abrazije: 220, 400, 600, 800, 1000, 1200, 2400 in 4000), s čimer smo dosegli, čimbolj podobne začetne pogoje na kasneje izpostavljeni površini. Večja odstopanja od neenakosti bi lahko vplivale na natančnost meritev. Za določitev učinkovitosti izbranih inhibitorjev in nadaljno primerjavo, smo vzorce najprej potopili v osnovni medij, torej brez zaščite, kar nam je podalo osnovne podatke o odzivu preizkušanca na korozivni medij v različnih časovnih obdobjih izpostavljenosti v mediju (kontrolna meritev). Za korozivni medij smo uporabljali 0,5 M in 15-odstotno raztopino HCl. Za zaščito vzorca smo se uporabili različne načine nanosa zaviralnih sredstev: - Nanos stearinske kisline direktno na preizkušanec - Nanos stearinske kisline z dodanimi cerijevimi ioni direktno na preizkušanec - Stearinska kislina na vzorcu in cerijevi ioni, ki so bili dodani v korozivni medij - Samo cerijevi ioni, ki so bili dodani v korozivni medij Iz dobljenih razlik v masi smo ugotovili, da najboljšo zaščito (inhibicijo) izkazujeta stearinska kislina (brez dodanih cerijevih ionov) in pa 0,5-odstotni dodatek cerijevih ionov direktno v korozijski medij, medtem ko stearinska kislina in cerijevi ioni skupaj niso delovali dovolj učinkovito, bodisi pri vnosu cerijevih ionov v stearinsko kislino, ali pa pri vnosu ionov direktno v korozijski medij. Pri slednjih dveh je bil opazen skoraj takojšen razpad zaščitnega sloja stearinske kisline na preizkušancu, posledično temu tudi nižja vrednost inhibicijske učinkovitosti. Poleg stearinske kisline in cerijevega nitrata smo opravili poskusno potopitev v salicilno kislino, ki je bila dodana direktno v medij, vendar je bil tudi v tem primeru rezultat slabši, zato smo ta eksperiment opustili.
Ključne besede: cerij, inhibicija, korozija, potopitev, zaščita
Objavljeno: 29.10.2015; Ogledov: 427; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

7.
Inhibicija modificiranega polietilena na rast mikrobnih celic
Patricia Govedić, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je proučiti antimikrobno učinkovitost modificiranega polietilena na rast mikrobnih celic. Antimikrobno učinkovitost modificiranih polietilenskih (PE) materialov smo testirali na štirih vzorcih (vzorci 1, 2, 3 in 4), ki so bili obdelani na različne načine in so vsebovali cinkov oksid (ZnO), kot potencialni inhibitor rasti mikrobnih celic. Kot slepi vzorec (vzorec, ki ne vsebuje inhibitorja rasti mikrobnih celic – ZnO) smo uporabili PE material brez aditivov (vzorec 0). Pri tem smo uporabili dve metodi za določevanje antimikrobne učinkovitosti testiranih materialov: klasično kontaktno metodo in metodo po ISO 22196:2007 standardu. Pri klasični kontaktni metodi gre za d inhibicije rasti mikrobnih celic na osnovi vizualnega zaznavanja in ne moremo natančno določiti stopnje inhibicije. To je enostavnejša, vendar manj natančna metoda. Pri uporabi metode po ISO 22196:2007 standardu pa lahko določimo stopnjo inhibicije, saj zajema indirektno števno metodo za določitev mikrobne populacije. Primerjali smo rezultate obeh metod in ugotovili, da klasična metoda ni dala zadovoljivih rezultatov, ker ni bilo mogoče zagotovo trditi ali gre za inhibicijo rasti mikrobnih celic ali ne. Z uporabo metode po ISO 22196:2007 pa smo lahko določili stopnjo inhibicije rasti mikrobnih celic na modificiranih materialih polietilena. Ugotovili smo, da je potrebno pripravljene razredčine vzorcev hraniti v ledeni kopeli (-4 °C), da preprečimo morebitno razmnoževanje mikroorganizmov v pripravljenih razredčinah pred pričetkom izvajanja testov. Prav tako je potrebno testne materiale (predvsem slepe vzorce, ki ne vsebujejo ZnO) pred ponovno uporabo sterilizirati v avtoklavu s postopkom suhe sterilizacije, saj z metodo, ki jo opisuje ISO 22196:2007 (spiranje materiala s 70 % etanolom) ne zagotavlja popolnega uničenja mikrobnih celic na površini testnih vzorcev. Z uporabo metode po ISO 22196:2007, kjer smo kot testna mikroorganizma uporabili Gram negativno bakterijo Escherichia coli (DSM 498) in Gram pozitivno bakterijo Staphylococcus aureus (DSM 346), smo dokazali, da vsi testni modificirani polietilenski materiali inhibirajo rast obeh bakterij.
Ključne besede: ISO 22196:2007 standard, modificirani PE, inhibicija rasti mikrobnih celic, E. coli, S. aureus
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 277; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

8.
Inhibicijska učinkovitost mešanic neionske-ionske površinsko aktivne snovi v agresivnem mediju
Klara Jezernik, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo želeli ugotoviti, kako delujejo mešanice površinsko aktivnih snovi v agresivnem kislem mediju. Pri tem so mešanice površinsko aktivnih snovi delovale kot kislinski inhibitorji. Ker nas je zanimalo, kako vplivajo koncentracije inhibitorjev v mešanicah, smo spreminjali njihova razmerja v raztopinah agresivnega medija. Vsaka mešanica inhibitorjev je vsebovala neionsko površinsko aktivno snov (oktil fenol etoksilat) in površinsko aktivno snov ionskega tipa (HTAB ali SDS). Poskuse smo izvedli na vzorcih nerjavnega jekla, katere smo predhodno ustrezno pripravili. Pri eksperimentalnem delu smo uporabili gravimetrično analizo, ki je zajemala tehtanje vzorcev pred in po izpostavitvi neinhibirani ali inhibirani raztopini agresivnega medija. Na nekaterih vzorcih so bile poškodbe, nastale po izpostavitvi neinhibirani ali inhibirani raztopini agresivnega medija dobro vidne, druge manj, zato smo njihovo površino analizirali tudi pod mikroskopom. Za potrditev adsorpcije in tvorbo zaščitnega sloja na površini vzorcev smo uporabili infrardečo spektroskopijo s Fourierjevo transformacijo na oslabljeni totalni odboj (ATR-FTIR). Mešanice neionske-kationske površinsko aktivne snovi so bile učinkovitejše v smislu inhibicije kot mešanice neionske-anionske površinsko aktivne snovi. Inhibicijska učinkovitost mešanic PAS je naraščala z višanjem koncentracije neionskega inhibitorja. Rezultati potrjujejo, da so lahko mešanice površinsko aktivnih snovi bolj učinkovite kot samostojni inhibitorji, vendar je učinkovitost odvisna od narave preiskovanega sistema.
Ključne besede: mešanice površinsko aktivnih snovi, korozija, inhibicija korozije, korozijska hitrost, sinergistični parameter
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 431; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

9.
Vpliv različnih aditivov v izbranih polimernih materialih na rast gram pozitivnih in gram negativnih mikroorganizmov
Nika Kučuk, 2017, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomske naloge je bil določiti tisti polimerni material, ki bo najbolj zaviral rast mikroorganizmov. Antimikrobno aktivnost izbranih polimernih materialov z dodatkom različnih koncentracij cinkovega oksida (ZnO) ter drugih aditivov (stearinska kislina) smo testirali na gram negativni bakteriji Escherichia coli in gram pozitivni bakteriji Staphylococcus aureus. Analizni postopek smo izvedli v skladu z ISO standardom 22196:2007, kjer je opisana metoda, s katero smo določili antimikrobne lastnosti izbranih polimernih materialov. Uporabili smo osem različnih materialov, od katerih so bili štirje iz polietilena (PE), ostali štirje pa iz polipropilena (PP). Izbrani polimerni materiali so vsebovali različne koncentracije ZnO ter preostalih primesi. Antimikrobno aktivnost materialov smo določevali na osnovi primerjave med številom preživelih bakterijskih kolonij na testnih vzorcih, ki so vsebovali ZnO, s številom preživelih bakterijskih kolonij na slepih vzorcih, ki niso vsebovali ZnO ali drugih primesi. Rezultati so pokazali, da ZnO in dodane primesi v vseh uporabljenih polimernih materialih uspešno inhibirajo rast in razmnoževanje gram pozitivne bakterije S. aureus. Popolna inhibicija na gram negativno bakterijo E. coli pa je bila dokazana le pri dveh izbranih polimerih. Metodo po ISO 22196:2007 smo potrdili na dveh komercialnih materialih, ki sta obdelana s tehnologijo Microban® in GermoSAFE ter zagotavljata antimikrobno učinkovitost.
Ključne besede: antimikrobne lastnosti, inhibicija rasti mikroorganizmov, E. coli, S. aureus, cinkov oksid, polimerni materiali, polietilen, polipropilen
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 309; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

10.
Inhibitorne lastnosti borovnic na rast mikrobnih celic
Jerneja Babič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je proučiti antimikrobne lastnosti ameriških borovnic (Vaccinium corymbsum L.) ter navadnih borovnic (Vaccinium myrtillus L.) na rast različnih mikrobnih celic kot so Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Bacillus cereus, Aspergillus brasiliensis, Candida albicans, Pseudomonas aeruginosa ter Pseudomonas fluorescens. Z ekstrakcijo po Soxhletu smo pripravili več različnih ekstraktov borovnic, kot so etanolni ekstrakt ameriške borovnice, etanolni ekstrakt liofilizirane ameriške borovnice ter ekstrakti iz navadne borovnice z etanolom, metanolom in acetonom. Poleg ekstraktov navadnih ter ameriških borovnic smo kot testne vzorce uporabili tudi svež sok ameriške borovnice ter liofiliziran sok ameriške borovnice. Inhibitorne lastnosti smo ugotavljali z disk difuzijsko metodo, tako da smo sterilne diske namestili na gojišča z mikroorganizmi ter na diske nanesli vzorce borovnic. Ugotovili smo, da borovnice ne zavirajo rast kvasovk kot sta Candida albicans ter Aspergillus brasiliensis. Največji inhibitorni učinek na rast vseh testnih bakterij je bilo zaznati v primeru metanolnega ekstrakta navadne borovnice, medtem ko je najslabše inhibitorne lastnosti bilo moč zaznati v primeru svežega soka ameriške borovnice ter liofiliziranega soka ameriške borovnice. Testirani vzorci ameriških in navadnih borovnic so najbolj inhibitorno delovali na rast bakterije Pseudomonas aeruginosa, ki je Gram negativna bakterija, saj je pri vseh testnih vzorcih bilo zazanati cono inhibicije resti mikroorganizma. Najslabše inhibitorne lastnosti testiranih vzorcev pa se kažejo pri Staphylococcus aureus, ki je Gram pozitivna bakterija.
Ključne besede: ameriška borovnica, navadna borovnica, antimikrobne lastnosti, inhibicija
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 342; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici