Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrska naloga opisuje uporabo informacijsko komunikacijsko tehnološke (v nadaljevanju: IKT) infrastrukture elektro distribucijskega podjetja, njeno prenovo in optimizacijo njenega upravljanja. IKT infrastruktura v organizaciji predstavlja nenehno spremenljiv sistem za podporo delovnim procesom, zahtevanih funkcionalnosti in zadovoljive zmogljivosti. V uvodu je predstavljena sama organizacija, njeno okolje in proces obvladovanja IKT infrastrukture ter ugotovljene težave upravljanja IKT infrastrukture. V nadaljevanju sledi opis predloga konkretne prenove IKT infrastrukture, opis novih metod uporabe za odpravo težav in pomanjkljivosti. Dejstvo je, da je opisano znanje mogoče uporabiti pri prenovi IKT infrastrukture katerekoli organizacije, saj učinki in pridobitve z izvedeno prenovo prinašajo nižje stroške in porabljene kapacitete virov.
Ključne besede: IKT infrastruktura, strežniške storitve, replikacija strežniških storitev, upravljavsko orodje, zunanje izvajanje IKT storitev
Objavljeno v DKUM: 14.12.2023; Ogledov: 583; Prenosov: 35
Celotno besedilo (3,27 MB)

Opis: Varnost in zasebnost podatkov, je v današnjem času zelo pomembna, saj se informacije o ljudeh zbirajo na vsakem koraku na vsakem koraku. Naloga skrbnikov podatkov je, da podatke zaščitijo in tako varujejo zasebnost, naloga ljudi pa je, da z svojimi podatki ravnajo odgovorno in so seznanjeni komu jih predajajo. V prvem delu diplomskega dela smo teoretično opisali, kaj pomeni varnost in zasebnost podatkov in kako se zagotavlja. V drugem delu, pa smo izvedli raziskavo z pomočjo eksperimenta, ki je vključeval napravo za sledenje očem in anketni vprašalnik. V tretjem delu naloge smo predstavili rezultate raziskave in podali nekaj predlogov. Rezultati raziskave so pokazali, da uporabniki ne zaupajo v oblačne storitve, kar je lahko posledica tega, da so zelo slabo seznanjeni z varnostjo in varovanjem zasebnosti v tovrstnih storitvah. Uporabnik prav tako ne pozna svojih pravic in se ne seznani z pogoji uporabe, čeprav jih ponudniki jasno predstavijo. Na splošno je zavedanje o varnosti in zasebnosti zelo nizko. Ugotovili smo, da raziskava pri kateri potrebujemo več kandidatov in posebno opreme še zdaleč ni preprosta za izvedbo in zahteva veliko priprav in načrtovanja.
Ključne besede: Saas - Software as a service – programska oprema kot storitev, IaaS - Infrastructure as a Service – infrastruktura kot storitev, PaaS - Platform as a Service – platforma kot storitev, CRM – customer relation management - upravljanje odnosov s strankami, AES - advanced encryption standard – napredni šifrirni standard, EU – European Union – Evropska unija, DoS – Denial of Service – zavrnitev storitve
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1569; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,57 MB)

Opis: Disertacija obravnava povezanost dejavnikov poslovnega modela ponudnika z uvedbo storitev računalništva v oblaku v družbah in vpliv dejavnikov na sprejetje odločitve o uvedbi tovrstnih storitev. Predstavljeni raziskovalni model izhaja iz teoretičnih opredelitev dejavnikov poslovnega modela po Osterwalderju, dejavnikov poslovnega modela, opredeljenih v okviru projekta E-Factors, ter dejavnikov, opredeljenih na osnovi razgovora s strokovnjaki oziroma predstavniki ponudnikov storitev računalništva v oblaku. S predstavljenim raziskovalnim modelom 40 dejavnikov združujemo v naslednje skupine: Zmožnost ponudnika za zagotavljanje storitve, Vrednost storitve, Upravljanje odnosov s strankami, Prihodkovni model ponudnika in Stroški. V raziskavi je sodelovalo 80 družb iz Slovenije. Anketiranje se je izvajalo od 18. septembra do 10. oktobra 2012. Ugotovljeno je bilo, da statistično značilnih vplivov obravnavanih dejavnikov oziroma skupin dejavnikov na uvedbo storitev računalništva v oblaku v družbah ni možno potrditi. Čeprav njihovega vpliva na uvedbo storitev računalništva v oblaku statistično ni bilo možno potrditi s 95 % oziroma 90 % zanesljivostjo, so rezultati statistične analize potrdili, da: - Na uvedbo storitve Programska rešitev kot storitev še najpomembneje vpliva (pozitiven vpliv) skupina dejavnikov Sodelovanje s partnerji (smerni koeficient: 0,493). - Na uvedbo storitve Platforma kot storitev še najpomembneje vpliva (pozitiven vpliv) skupina dejavnikov Sodelovanje s partnerji (smerni koeficient: 0,610). - Na uvedbo storitve Infrastruktura kot storitev še najpomembneje vplivata (pozitiven vpliv) skupini dejavnikov Usmerjenost storitve glede na ciljne stranke (smerni koeficient: 0,901) in Sodelovanje s partnerji (smerni koeficient: 0,576). Prav tako so bile ugotovljene zmerne oziroma močne povezave med samimi skupinami dejavnikov poslovnega modela ponudnika računalništva v oblaku. Smeri povezanosti teh povezav so pozitivne.
Ključne besede: - uvedba storitev računalništva v oblaku, dejavniki poslovnega modela, programska rešitev kot storitev, platforma kot storitev, infrastruktura kot storitev.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2014; Ogledov: 3035; Prenosov: 312
Celotno besedilo (3,47 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom »Predlog vključitve raškega gradu v turistično ponudbo občine« smo raziskovali možnosti za čim bolj zanimivo in smiselno rabo gradu v turistične namene. Podali smo predloge za ureditev grajske restavracije, kavarne in slaščičarne, vinske kleti, manjšega hotela in dnevnega programa dobrega počutja, s katerimi bi občina na gradu pridobila pozitivne vplive kot so povečani prihodki, nova delovna mesta, prenovljena infrastruktura, izboljšana in nova ponudba storitev. Diplomsko delo je razdeljeno na štiri poglavja. Uvod opisuje problem in področje raziskovanja, osnovne teze in trditve. V nadaljevanju smo navedli predpostavke, omejitve in metode raziskovanja, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju problema. Drugo poglavje predstavi pojme kultura in kulturna dediščina, podeželski turizem ter predstavi gradove v turizmu in njihovo usodo na Slovenskem. V tretjem poglavju najprej na kratko predstavljamo grad Rače in njegovo preteklost ter sedanjost. Predstavljena je sedanja turistična infrastruktura, naravna in kulturna dediščina v občini ter narejena analiza razvojnega načrta za Rače. V tem poglavju smo izvedli še primerjalno presojo, kjer smo med seboj primerjali dva hotela, urejena v gradovih: slovenski Hotel Grad Otočec***** in avstrijski Falkensteiner Schlosshotel Velden*****. Za izbrano temo naslova smo naredili še SWOT analizo, kjer smo poiskali prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti predloga vključitve gradu v turistično ponudbo občine. Polega tega smo v tem poglavju izvedli tudi ovrednotenje ankete, ki je prav tako bila ena izmed raziskovalnih metod, s katero smo pridobili pomembne informacije o možnostih in željah anketirancev glede naših predlogov. Podane predloge smo tudi analizirali in podali predloge za njihovo ureditev. Zadnje poglavje, četrto in sklepno, je namenjeno kratkemu povzetku celotne diplomske naloge. Utemeljene so zastavljene trditve, predpostavke in cilji.
Ključne besede: V diplomskem delu z naslovom »Predlog vključitve raškega gradu v turistično ponudbo občine« smo raziskovali možnosti za čim bolj zanimivo in smiselno rabo gradu v turistične namene. Podali smo predloge za ureditev grajske restavracije, kavarne in slaščičarne, vinske kleti, manjšega hotela in dnevnega programa dobrega počutja, s katerimi bi občina na gradu pridobila pozitivne vplive kot so povečani prihodki, nova delovna mesta, prenovljena infrastruktura, izboljšana in nova ponudba storitev.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2012; Ogledov: 2038; Prenosov: 309
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Diplomska naloga obravnava oblikovanje turistične destinacije »Kamnik«. Razdeljena je na pet poglavij. V uvodu opredeljujemo problem, namen, cilje in osnovne trditve ter predpostavke in omejitve pri raziskavi in uporabljene raziskovalne metode. V drugem poglavju smo predstavili osnovne pojme v turizmu, katerih poznavanje je pomembno za pripravo in obravnavo teme diplomske naloge. Večjo pozornost pri predstavitvi osnovnih pojmov smo namenili turistični destinaciji, integralni turistični storitvi (ITS) in oblikovanju ITS. Tretje poglavje vsebuje analizo turistične ponudbe v Kamniku in njegovi okolici v treh delih. Opravili smo analizo turističnega sektorja v občini Kamnik, analizo turistične infra- in suprastrukture ter predstavili obstoječe skupine turističnih storitev kot del trenutne ITS. V četrtem poglavju smo pripravili predlog ITS kot glavni vsebinski element oblikovanja turistične destinacije »Kamnik«. Predstavili smo ključne sestavine procesa oblikovanja turistične destinacije »Kamnik«, ki smo jih predstavili v posameznih točkah poglavja. Te točke so: vizija, poslanstvo in ključne ciljne skupine gostov, SWOT analiza, predlog osnovnih skupin turističnih storitev in nazadnje še predlog ITS kot osnovnega vsebinskega elementa turistične destinacije »Kamnik«. V zadnjem poglavju smo predstavili najpomembnejše ugotovitve naše diplomske naloge.
Ključne besede: Turizem, turistična destinacija, deležnik turistične destinacije, turistična infrastruktura, turistična suprastruktura, integralna turistična storitev (ITS), SWOT analiza, turistični sektor.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2009; Ogledov: 4957; Prenosov: 1072
Celotno besedilo (295,99 KB)