| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VAROVANJE XML DOKUMENTOV Z UPORABO ELEKTRONSKEGA PODPISA IN ŠIFRIRANJA
Dušan Rutnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene osnove kriptografije: elektronski podpis in šifriranje. Podrobneje smo obdelali poglavje o varovanju XML dokumentov. Spoznali smo uporabo XML elektronskega podpisa, šifriranja XML dokumentov ter tehnologije, ki sodijo zraven. Izdelali in predstavili smo spletno aplikacijo, s katero lahko podpišemo posamezen XML dokument na vse možne načine in posamezen podpis tudi preverimo. Aplikacija omogoča tudi šifriranje in dešifriranje XML dokumentov.
Ključne besede: Kriptografija, elektronski podpis, šifriranje, XML dokument, XML Security, Infrastruktura javnih ključev, varnost
Objavljeno: 01.09.2010; Ogledov: 1804; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)

3.
VARNA RABA ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA
Vera Udovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje kako pomembna je varnost v elektronskem bančništvu. Če ljudje niso prepričani o varnosti, se ne odločajo za uporabo e-bančništva. Elektronsko poslovanje pa brez tega nima smisla. Varnost dosegamo z zaščito podatkov tako, da jih zašifriramo in elektronsko podpišemo. Držati se moramo tudi varnostnih ukrepov. Uporabljati samo enkratna gesla ali pa bolj zanesljive pametne kartice. Banke pa nam s svoje strani zagotavljajo varnost z uporabo raznih principov in protokolov, ter s požarnimi zidovi. Informacije morajo potovati hitro, enostavno in po varni poti. Elektronsko bančništvo omogoča varno, hitrejše in lažje opravljanje bančnih storitev. Pridobimo si čas, nimamo opravka s papirnatimi obrazci in izognemo se čakalnim vrstam pred bančnimi okenci. Zato uporabljamo elektronsko bančništvo na domu ali v podjetju v času, ki nam najbolj ustreza, saj je odpiralni čas bank za marsikatero podjetje in tudi posameznika nesprejemljiv.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, vdor v bančni informacijski sistem, varnost podatkov, infrastruktura javnih ključev, kraja identitete.
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 1339; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (522,93 KB)

4.
VARNO POŠILJANJE ELEKTRONSKIH SPOROČIL
Tilen Marko, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu obravnavamo elektronska sporočila, digitalna potrdila, šifriranje in elektronsko podpisovanje. Osredotočili smo se na zavarovanje elektronskih sporočil s pomočjo šifriranja in elektronskega podpisovanja. Prvo zagotavlja zaupnost elektronskega sporočila, slednje pa overjanje, celovitost in zmožnost ne-zanikanja. V sklopu diplomskega dela smo razvili aplikacijo za varno pošiljanje elektronskih sporočil. Pri razvoju smo ugotovili, da je potrebno ustrezno predznanje tako s področja elektronskih sporočil, kakor tudi s področja informacijske varnosti.
Ključne besede: elektronsko sporočilo, elektronski podpis, kriptografija, varnost elektronskih sporočil, digitalna potrdila, infrastruktura javnih ključev
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 1804; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

5.
DIGITALNA POTRDILA IN NJIHOVA UPORABA V ZZZS
Žiga Kapus, 2013, diplomsko delo

Opis: Elektronsko poslovanje lahko bistveno prispeva k pospeševanju postopkov ter prihranku časa in s tem k zniževanju stroškov tako ustanov kot strank. Izrazit primer take ustanove je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim ima prek sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja opravka tako rekoč vsak državljan Republike Slovenije. Delo z zavezanci v Zavodu je do nedavnega temeljilo izključno na papirni dokumentaciji, zato v Zavodu pospešeno tečejo projekti vpeljave elektronskega poslovanja. E-poslovanje prek interneta spremljajo potrebe po zagotavljanju visoke stopnje varnosti, tajnosti in nespremenljivosti poslanih podatkov. V prvem delu naloge so predstavljena digitalna potrdila, s pomočjo katerih zagotovimo visoko stopnjo varnosti poslovanja. Opisani so infrastruktura javnih ključev, na kateri temelji generiranje in hranjenje ključev, overjanje imetnikov in izdajanje digitalnih potrdil, objavljanje digitalnih potrdil (imeniki), preklicevanje in objavljanje preklicev digitalnih potrdil ter časovno označitev postopkov. Na kratko sta predstavljena overitelj na MNZ, ki ga sestavljata dva izdajatelja kvalificiranih digitalnih potrdil ter izdajatelj varnih časovnih žigov in overitelj ZZZS-CA, ki izdaja digitalna potrdila za potrebe delovanja sistema kartice zdravstvenega zavarovanja. V drugem delu so opisani obstoječi portali Zavoda, dostop do portalov ter njihova vsebina; pri vsakem je podan predlog za izboljšavo. Opisan je tudi sistem neposrednega dostopa do zdravstvenega zavarovanja (On-line ZZ), ki zagotavlja pregledno, varno in zanesljivo izmenjevanje podatkov o obveznem zdravstvenem zavarovanju, prostovoljnih zdravstvenih zavarovanjih in preostalih podatkih zavarovanih oseb med informacijskimi sistemi Zavoda, prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic in izvajalci zdravstvenih storitev. Naloga pokaže, da Zavod uspešno izkorišča možnosti, ki jih ponuja internet, in je uporabnikom z uvedbo portalov omogočil varno, pregledno in sledljivo elektronsko poslovanje. Predlaganih je nekaj možnosti, da Zavod elektronske storitve nadgradi in svoje poslovanje še bolj približa uporabnikom.
Ključne besede: e-poslovanje, digitalno potrdilo, infrastruktura javnih ključev, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 680; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Uvajanje podatkovnih standardov v poslovne informacijske rešitve na primeru plačilnega prometa
Maja Gal Ravnjak, 2016, magistrsko delo

Opis: Tematika e-poslovanja in e-računov je dandanes zelo zanimiva. Poraja se vprašanje, zakaj se podjetja takšnega načina e-poslovanja in e-izdajanja ter e-prejemanja računov ne poslužujejo. Čeprav je stroka in državna zakonodaja zagotovila smernice razvoja in s tem vplivala na razvoj varnostnih mehanizmov, razcveta e-poslovanja še nismo doživeli. Le redki se poslužujejo standardiziranih struktur, kot je e-SLOG, in v večji meri poljubnih struktur za elektronsko izmenjavo podatkov. Vsaka implementacija programske rešitve, kot so e-računi, v že obstoječi informacijski sistem, zahteva projektno usmerjenost in načrtovanje, da je izpeljana čim bolj uspešno in da je zagotovljena sledljivost razvoja. Pomembno je, kateri model razvoja programiranja izberemo in hkrati spremljamo različne vidike razvoja programske opreme. Le tako si lahko zagotovimo uspešnost projekta na eni strani in na drugi strani zadovoljstvo uporabnikov.
Ključne besede: E-poslovanje, e-računi, simetrično šifriranje, asimetrično šifriranje, digitalni podpis, časovni žig, infrastruktura javnih ključev, e-arhiviranje, EDIFACT, XML, UBL, e-SLOG, projektno načrtovanje, metodologija in vidiki razvoja programske opreme, implementacija in vzdrževanje.
Objavljeno: 26.05.2016; Ogledov: 421; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

7.
Spletna platforma za vizualizacijo delovanja elektronskega podpisa
Mihael Fajs, 2017, diplomsko delo

Opis: Pomembne pogodbe podpisujemo v prisotnosti nepristranske priče in z ročnim podpisom. V času računalniške dobe pa lahko te dokumente v elektronski obliki podpišemo tudi s pomočjo elektronskega podpisa (angl. Digital Signature) in infrastrukture javnih ključev (angl. Public Key Infrastructure – PKI). Postopek je podoben, veljavnost in dokazna vrednost podpisa pa enaki. Ljudem, ki elektronskega podpisa še ne poznajo oz. želijo o njem izvedeti več, smo želeli predstaviti njegov osnovni koncept. Zato smo ustvarili vizualno animacijo osnov in posneli videoposnetke primerov uporabe. Vso zbrano gradivo smo združili v spletno platformo in predstavili širši javnosti, ki jo lahko uporablja kot pripomoček za učenje.
Ključne besede: Elektronski podpis, infrastruktura javnih ključev, asimetrično šifriranje
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 256; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici