Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Dostopni turizem, kot eden izmed ključnih vidikov trajnostnega razvoja, omogoča večjo vključenost oseb z oviranostmi, starejših in družin z otroki ter pomembno prispeva k družbeni odgovornosti destinacij. V Sloveniji je dostopni turizem v porastu, pri čemer izstopajo destinacije, kot so Bled, Izola in Laško, zaradi prilagoditev infrastrukture in storitev, ter prejetih certifikatov »Invalidom prijazno«. Občina Grosuplje s svojimi naravnimi in kulturnimi znamenitosti, kot so Županova jama, Radensko polje in Magdalenska gora, predstavljajo destinacijo z velikim potencialom za razvoj dostopnega turizma. Kljub trenutnim izzivom, kot so pomanjkljiva infrastruktura, dostopne poti in informacijska prilagoditev, ima občina s časom priložnost postati primer dobre prakse. Z nadgradnjo infrastrukture, boljšim informiranjem, promocijo in vključevanja lokalnih skupnosti bi Grosuplje lahko povečalo prepoznavnost in privabilo širši spekter obiskovalcev. Celovit razvoj dostopnega turizma ne bi le prispeval k zadovoljstvu turistov, temveč tudi izboljšal kakovost življenja lokalnega prebivalstva.
Ključne besede: dostopni turizem, trajnostni razvoj, občina Grosuplje, invalidom prijazno, turistična infrastruktura
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (763,93 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava analizo varnosti in kapacitete križišča v Depali vasi z namenom izboljšanja prometne varnosti in pretočnosti. V raziskavi smo preučili trenutno stanje križišča z uporabo podatkov o prometnih obremenitvah, pridobljenih od podjetja Omega Consult, ter statistik prometnih nesreč za obdobje 2012–2022, dostavljenih s strani Agencije za varnost prometa. S pomočjo simulacij v programu VISSIM in analize s programsko opremo SIDRA INTERSECTION smo ocenili različne variante križišča, vključno z nesemaforiziranim križiščem, semaforiziranim križiščem in krožiščem. Teoretično ozadje analize vključuje ocenjevanje ravni storitve (LOS) in kapacitetnih modelov, ki določajo zmogljivost križišča v različnih prometnih pogojih. Krožišče z dvema pasovoma se izkaže za najboljšo rešitev, saj omogoča boljšo razporeditev prometnih tokov, povečuje varnost in zmanjšuje zastoje. Kratkoročne rešitve vključujejo uvedbo dodatnih zavijalnih pasov in zmanjšanje hitrosti na regionalni cesti, kar bo izboljšalo pretočnost in varnost. Dolgoročno pa predlagamo preureditev križišča v krožišče, kar bi trajno rešilo težave s prometno pretočnostjo in varnostjo.
Ključne besede: križišče, varnostna analiza, kapacitetna analiza, prometne nesreče, obremenitve križišča, prometna varnost, infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 20.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,76 MB)

Opis: Železniška infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj države, saj omogoča učinkoviti pretok blaga in ljudi. Vlak ima možnost prevažanja velikih količin tovora na dolge razdalje, kar pripomore k okoljski trajnosti, ker je v primerjavi z drugimi oblikami prevoza železniški promet okolju prijaznejši. V diplomskem delu je analizirana železniška povezava Pragersko – Ormož – Hodoš, ki je del Sredozemskega koridorja RFC 6 in je bila v sklopu nadgradnje železniškega sistema posodobljena. Kljub nadgradnji te povezave so dolžine postajnih tirov ponekod prekratke za križanje vlakov dolžine 740 metrov, kakor tudi omejitve pri zavarovanju proge, kar vpliva na daljše potovalne čase in zmanjšano zmogljivost. Diplomsko delo se osredotoča na železniško infrastrukturo in vpliv vodenja prometa na povečanje zmogljivosti in potovalnih časov na obravnavani železniški povezavi.
Ključne besede: povečanje zmogljivosti, potovalni časi, železniški promet, železniška infrastruktura, interoperabilnost, Pragersko – Ormož - Hodoš
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (7,05 MB)

Opis: Zaključno delo obravnava prenovo omrežne infrastrukture v izbrani izobraževalni ustanovi z namenom izboljšanja njene učinkovitosti, zanesljivosti in varnosti. Področje, na katero se delo nanaša, zajema računalniška omrežja in njihove komponente, vključno z omrežnimi stikali, omrežno shrambo (NAS) in storitvami oddaljenega dostopa (RDS). Namen naloge je bil analizirati obstoječe stanje omrežja, identificirati glavne težave in omejitve, načrtovati in implementirati prenovo omrežja ter oceniti rezultate in koristi prenove. V nalogi so uporabljene metode analize obstoječega stanja, načrtovanja nove omrežne arhitekture, izbire ustrezne strojne in programske opreme, implementacije rešitev in testiranja delovanja novega omrežja. Poglavitni rezultati dela vključujejo zamenjavo zastarelih stikal z novimi, ki podpirajo gigabitne hitrosti, nadgradnjo omrežne shrambe z novo napravo NAS, ki omogoča večjo kapaciteto in hitrejši dostop do podatkov, ter implementacijo Remote Desktop Services (RDS) za centralizirano upravljanje aplikacij in dostop do njih. Prenova omrežja je prinesla izboljšave v hitrosti prenosa podatkov, zmanjšala število izpadov ter omogočila boljše upravljanje in vzdrževanje omrežja.
Ključne besede: Prenova omrežja, omrežna infrastruktura, storitve oddaljenega namizja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Požarna varnost ima v objektih kritične infrastrukture pomembno vlogo predvsem v skladiščih naftnih derivatov, kjer obstaja veliko tveganje za požare in eksplozije. Skladiščenje naftnih derivatov predstavlja specifično nevarnost za okolje ter vse udeležence, ki so povezani z njimi. Najpogostejši vzroki za požare so operativne napake in napake pri vzdrževanju. Požari lahko povzročijo veliko okoljsko škodo, kot so onesnaženje zraka, tal in vode, ter dolgoročno vplivajo na zdravje prebivalcev in lokalne skupnosti. Smernice za preprečevanje in obvladovanje izrednih dogodkov zajemajo izvajanje varnostnih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nesreč. Uporaba sistemov za zaznavanje in avtomatsko gašenje požarov znatno izboljšata varnost. Nadgradnja sistemov za nadzor in avtomatizacijo procesov zmanjšuje človeške napake in povečuje učinkovitost. Skladišča uporabljajo napredne varnostne sisteme za zmanjšanje tveganja okoljske škode. Kljub varnostnim ukrepom lahko pride do potencialnih okoljskih škod, saj požari in izlitja lahko povzročijo obsežno ekološko škodo. Področje požarne varnosti je marsikje pomanjkljivo, kar lahko vodi do nejasnosti pri izvajanju varnostnih ukrepov. Raziskava izpostavlja omejen dostop do nekaterih pomembnih informacij, kar ovira celovito analizo varnosti. V določenih primerih je infrastruktura za gašenje požarov in varnostnih naprav zastarela ali neustrezno vzdrževana. Zagotavljanje požarne varnosti v skladiščih naftnih derivatov zahteva stalno posodabljanje varnostnih praks in tesno sodelovanje med institucijami in obrati. Le tako je mogoče učinkovito zmanjšati tveganja in zaščititi ljudi, okolje ter kritično infrastrukturo.
Ključne besede: požarna varnost, kritična infrastruktura, naftni derivati, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,55 MB)