Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Oglasi, ki jih podjetja uporabljajo za promocijo izdelka, vplivajo na prepoznavnost izdelka tako, da odjemalcem posredujejo informacije o prednostih izdelka, njegovi kakovosti, sestavinah, iz katerih je izdelek izdelan, embalaži izdelka, imenu in barvi izdelka. Oglasi ustvarjajo prepoznavnost izdelkov in pritegnejo več kupcev. (Mwakasege, 2015) Oglaševanje zagotavlja potrebno podporo izdelku tudi po tem, ko odjemalci izdelek kupijo. Če odjemalci po nakupu čutijo nelagodje zaradi svoje odločitve, potem oglaševanje zmanjša ta občutek nelagodja k zagotavljanju informacij o lastnosti izdelkov. Potrebno je nevtralizirati vpliv oglasov konkurenčnih izdelkov. (Mwakasege, 2015) Podjetja poskušajo s pomočjo oglaševanja vplivati na zaznavanje in prepoznavnost podobe izdelka za potrošnika. Več vtisov izdelka na potrošnika se dojema kot posredna ali neposredna posledica signalov ali sporočil, kar je oglaševanje. Oglaševanje je vsaka plačana oblika neosebne predstavitve ali promocije izdelka in ideje preko množičnih medijev, kot so časopisi, revije, televizija ali radio. Oglaševanje je namenjeno podpori prodajnih prizadevanj. Če je oglaševanje dobro načrtovano, lahko okrepi pozitiven izdelek in podjetje ter ustvarja asociacije in zaznave, povezane z izdelkom ter vzbuja željo po nakupu. V diplomskem delu bom v teoretičnem delu predstavila oglaševanje, njegove prednosti in slabosti, proces oglaševanja, oglaševalske medije, oglaševalske tehnike in cilje oglaševanja ter uspešnost oglaševanja. V drugem delu bom predstavila izdelek in pomen prepoznavnosti ter orodja, ki prispevajo k prepoznavnosti. Predstavila bom tudi, kaj je to identiteta izdelka. V tretjem delu diplomske naloge bom predstavila vpliv oglaševanja na prepoznavnost izdelka. Naredila bom analizo podatkov, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom. Cilj moje diplomske naloge je ugotoviti, kako oglaševanje vpliva na prepoznavnost izdelka. Poudarek je predvsem na oglaševanju in tehnikah, ki vplivajo na prepoznavnost izdelka. Raziskavo sem izpeljala tako, da sem sestavila anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj. Objavila sem ga na spletu. Anketni vprašalnik so rešili naključni respondenti. Zastavila sem tudi štiri hipoteze, ki jih bom tekom raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika potrdila ali zavrgla.
Ključne besede: oglaševanje, izdelek, oglaševalske tehnike, informiranje kupcev, oglasno sporočilo
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Izhodišča: Komunikacija in priprava pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice so ključni del dobre priprave pacienta na operativni poseg in zdravljenje po njem. Namen magistrskega dela je opisati komunikacijo in pripravo pacienta na planiran operativni poseg ter njegove pravice in dolžnosti. Metode: Raziskava magistrskega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Izvedli smo deskriptivno študijo. Uporabili smo inferenčno statistično metodo in deskriptivno statistično metodo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da med spremenljivkama elementi komunikacije in varnostjo pacienta obstaja močna pozitivna povezanost (rs = 0,796; p < 0,001). Med spremenljivkama elementi komunikacije in upoštevanje pravic pacientov prav tako obstaja pozitivna povezanost (rs = 0,739; p < 0,001). Mann-Whitney test je pokazal, da ni statistično pomembnih razlik med predhodnimi operacijami in informiranostjo pacienta. Ugotavljamo tudi, da so pacienti, stari do 40 let, v povprečju višje ocenili upoštevanje pravic kot pacienti, starejši od 40 let (U = −2,077; p = 0,038), in da pacienti z osnovnošolsko, poklicno in srednješolsko izobrazbo v povprečju nižje ocenjujejo upoštevanje dolžnosti kot pa pacienti, ki imajo višješolsko izobrazbo in več (U = −2,693; p = 0,007). Diskusija in zaključek: Pomembna kazalnika dobre priprave pacienta na planiran operativni poseg sta dobra komunikacija in poznavanje pravic in dolžnosti pacienta. Ključni pokazatelji so dobra psihična in fizična priprava pacienta in dobro poznavanje samega postopka zdravljenja.
Ključne besede: spoštovanje, informiranje, zaupanje, varnost, psihična in fizična priprava pacienta, pojasnilna dolžnost, pravice.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2020; Ogledov: 1737; Prenosov: 419
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: Po vedno večjih zahtevah trga o celovitem usmerjanju in upravljanju podjetij se je kontroling razvil v proces, ki ga poznamo danes. Dejavnost kontrolinga je kompleksna panoga, ki se od pristopa (anglo-ameriški in nemški) do organiziranosti poslovnega subjekta razlikuje. Na organiziranost dejavnosti kontrolinga vpliva velikost podjetja, okolje, razvejanost in kompleksnost organizacije. Geografski in zgodovinski faktorji imajo ključni vpliv na razumevanje kontrolinga v podjetjih. Pojmovanje službe, ki izvaja dejavnosti kontrolinga, ni enotno. Neodvisno od imenovanja službe je enotna težnja dejavnosti kontrolinga k informacijski podpori, usmerjanju in uravnavanju poslovanja podjetja. Cilj poslovanja vsakega podjetja je povečati uspešnost v poslovanju in s tem posredno maksimirati tržne vrednosti. Namen magistrske naloge je preučiti razmerja med dejavnostjo kontrolinga, uspešnostjo poslovanja in tržno vrednostjo podjetja na vzorcu slovenskih podjetij, ki kotirajo na ljubljanski borzi.
Ključne besede: kontroling, dejavnost kontrolinga, uspešnost poslovanja, vrednost podjetja, tržna kapitalizacija, upravljanje, informiranje, analiziranje, planiranje
Objavljeno v DKUM: 20.11.2018; Ogledov: 1321; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,93 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Otroci so ranljiva populacija, za katero je posebej potrebna večja skrb in zavzetost pri obravnavi v zdravstveni negi. Prizadetost zaradi bolezenskega stanja samo povečuje otrokove travme, kakor tudi spremljevalce oziroma skrbnike ali starše. Sam sprejem je velika sprememba za vse skupaj, saj poteka v drugem okolju in v drugih okoliščinah. Vsekakor igrajo pomembno vlogo pri pripravi otrok na sprejem starši oziroma skrbniki, kot tudi negovalno osebje, ki sodeluje pri samem sprejemu. Sam odpust poteka bolj v sproščenem ozračju, saj bo zdravljenje potekalo v domačem okolju. Odpust otroka je proces, ki je soodvisen od samega poteka zdravljenja in zdravstvenega stanja. Pomembno pri tem je, da so starši pravilno seznanjeni, kako ravnati v primeru poslabšanja in nadaljevanja zdravljenja. Vsekakor pa vsak sprejem pomeni za otroka misel na čimprejšnji odpust. Raziskovalna metodologija: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo najnovejše tuje in domače strokovne, znanstvene literature. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija z uporabo strukturiranega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 20 vprašanj; 13 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanj polodprtega tipa ter 4 vprašanja odprtega tipa. V anketi, ki smo jo izvedli v mesecu juliju 2016 je sodelovalo 50 staršev. Dobljene kvantitativne podatke smo analizirali, statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki grafov. Rezultati: Iz raziskovalnega dela izhaja ugotovitev, da je medicinska sestra dovolj strokovno usposobljena za svoje naloge in vlogo ob sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice. Tudi seznanjenost in informiranost staršev oziroma skrbnikov je glede na rezultate ankete zadovoljivo. Sklep: Pri sprejemu in odpustu otroka iz bolnišnice je pomembna komunikacija in informiranost staršev, skrbnikov in otrok. Otroku je velika prednost, če lahko sobiva z ljubljeno osebo. To tudi ugodno vpliva na sam potek zdravljenja.
Ključne besede: Odpust, sprejem, medicinska sestra, otrok, starši, sobivanje, informiranje.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2016; Ogledov: 1882; Prenosov: 297
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V diplomskem delu bo prikazana vpeljava informacijsko-svetovalnega središča v Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana (v nadaljevanju ŠC PET). ŠC PET ima trenutno več služb, ki nudijo informacije v zvezi z izobraževanjem različnim skupinam udeležencev. Cilj naloge je odgovoriti na vprašanje, ali je potrebno vpeljevati enotno informacijsko-svetovalno središče za vse udeležence izobraževanja. V teoretičnem delu naloge sem opisala, kaj je informacijsko-svetovalno središče, kakšne aktivnosti izvaja in katere kompetence potrebujejo svetovalci za delo v središču. V empiričnem delu naloge sem izvedla raziskavo s pomočjo ankete med vsemi skupinami udeležencev izobraževanja. Z njo sem skušala odgovoriti na vprašanja, katere informacije udeleženci potrebujejo, katere pogrešajo, ali potrebujejo dodatno učno pomoč in kako so zadovoljni z obstoječimi svetovalnimi službami. Obstoječe svetovalne službe dajejo udeležencem informacije predvsem o samem izobraževanju, ne nudijo pa informacij o nadaljevanju študija in morebitni zaposlitvi. Prav tako ne nudijo organizirane učne pomoči. Rezultati raziskave so pokazali, da udeleženci iz vseh skupin pogrešajo informacije in svetovanje glede nadaljevanja študija in zaposlitve, kar govori v prid vpeljave informacijsko-svetovalnega središča. Z njim bi udeleženci dobili boljšo podporo pri svojem izobraževanju. V diplomskem delu sem se dotaknila tudi potencialnih dodatnih stroškov, ki bi nastali zaradi dodatnega izobraževanja svetovalcev in dodatne opreme. Po drugi strani pa bi vpeljava središča z združitvijo vseh svetovalnih služb prinesla tudi znižanje stroškov in odpravo podvajanja dela. Orodja in pripomočki bi bili prav tako združeni. S tem bi bila lažja organizacija dela, saj v svetovalnih službah za izobraževanje odraslih in dijakov svetuje le po en svetovalec, na referatu višje šole pa delata dva svetovalca. Z večjim številom svetovalcev v združenem središču bi bil delovni čas središča bolj prilagojen potrebam udeležencev. V združenem središču bi na začetku delali štirje svetovalci. Končna odločitev o vpeljavi informacijsko-svetovalnega središča je v rokah vodstva centra.
Ključne besede: svetovanje, informiranje, izobraževanje, izobraževanje odraslih, informacijsko svetovalno središče
Objavljeno v DKUM: 18.12.2015; Ogledov: 1218; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,15 MB)