| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICA PACIENTA DO SAMOODLOČANJA S POUDARKOM NA VNAPREJ IZRAŽENI VOLJI
Suzana Babić, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana pravica pacienta do samoodločanja s poudarkom na vnaprej izraženi volji. V preteklosti med zdravnikom in pacientom ni bilo prave komunikacije, pacient je v tem odnosu imel vlogo pasivnega udeleženca. Bil objekt zdravljenja, zdravnik pa vsemogočni bog v beli halji, ki je zanemarjal voljo in želje pacienta. Glavno vodilo pri medicinskih posegih in zdravstveni oskrbi je bilo načelo zdravje je najvišji zakon (salus aegroti suprema lex), ki ga je danes zamenjalo načelo pacientova volja je najvišji zakon (voluntas aegroti suprema lex). Pravica pacienta do samoodločanja vključuje pravico do obveščenosti in sodelovanja, pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju in pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje. Predpogoj, da se pacient lahko pravilno odloči, je zdravnikova obveznost, da opravi pojasnilno dolžnost. Na podlagi pridobljenih informacij, se pacient lahko odloči ali bo v medicinski poseg oziroma zdravstveno oskrbo privolil, ali pa jo bo zavrnil. Pacient lahko izrazi tudi vnaprejšnjo izjavo volje za primere, ko ne bo sposoben odločanja o sebi. Za veljavnost vnaprej izražene volje morajo biti kumulativno izpolnjeni strogi zakonski pogoji. V grobem je predstavljena tudi nemška in avstrijska pravna ureditev vnaprej izražene volje. V povezavi z obravnavano temo se pojavljajo aktualne razprave, ki se tičejo evtanazije ter Jehovovih prič in transfuzije krvi, o čemer je govora na koncu diplomskega dela.
Ključne besede: pacient, pravice pacienta, samoodločba pacienta, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, informirana zavrnitev, vnaprej izražena volja, evtanazija, Jehovove priče.
Objavljeno: 02.04.2010; Ogledov: 4539; Prenosov: 1082
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
PRAVNI POLOŽAJ PACIENTA IN AVTONOMIJA NJEGOVE VOLJE
Monika Špindler, 2010, diplomsko delo

Opis: Že stoletja dolgo Hipokratova etična načela nalagajo zdravniku, da vedno in povsod ravna izključno v bolnikovo dobro. Se je pa v vseh teh stoletjih odnos med zdravnikom in bolnikom precej spremenil. Iz zaščitniškega odnosa s strani zdravnika do bolnika je prešel v partnerski odnos oziroma neke vrste zavezništvo, kjer je za uspešno zdravljenje potrebno sodelovanje med zdravnikom in bolnikom. V začetku 20-tega stoletja se je začelo uveljavljati načelo samostojnosti bolnika. Gre za samostojnost bolnika pri odločitvah glede opravljanja medicinskih posegov in predlaganega zdravljenja. S tem se je priznala avtonomnost bolnika oziroma njegova pravica, da sprejme ali odkloni predlagan medicinski poseg ali zdravljenje. Zdravnik ima dolžnost posredovati bolniku vse informacije glede predlaganih postopkov, seveda na bolniku razumljiv način. Po pogovoru se lahko bolnik s predlaganimi posegi in postopki zdravljenja strinja ali pa tudi ne. Ima vso pravico predlagane posege ali zdravljenje odkloniti. V takem primeru sta zdravnik in bolnik dolžna poiskati rešitev, s katero se oba strinjata oziroma je za oba sprejemljiva. Tako zdravnik ni več samo svetovalec ampak je postavljen tudi v vlogo pogajalca. Pravico bolnika do samostojnega odločanja oziroma avtonomnosti je treba spoštovati. Vsekakor pa je osnova za dober odnos med zdravnikom in bolnikom medsebojno spoštovanje, zaupanje, česar pa je v današnjem času vedno manj.
Ključne besede: medicinska etika, zdravnik, bolnik, odnos zdravnik-bolnik, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, avtonomija bolnika.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2778; Prenosov: 921
.pdf Celotno besedilo (663,56 KB)

3.
PRAVICA PACIENTA DO ZASEBNOSTI V ZDRAVSTVENI OBRAVNAVI
Suzana Ferkulj, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Pravica do zasebnosti postaja vse pomembnejša. Ljudje so se vse bolj začeli zavedati svojih pravic in posegov v svojo zasebnost. V zdravstvu je varstvo zasebnosti še kako pomembno, saj zdravstveni delavec ob vsakem pregledu bolnika razkriva del njegovega osebnega življenja, da sploh lahko ugotovi vzroke bolezni in določi terapijo. Pravica do zasebnosti na področju zdravstva je zelo široka in sega od pojasnilne dolžnosti zdravstvenega delavca prek pacientove informirane privolitve vse do varstva osebnih podatkov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, ali zdravstveni delavci poznajo in spoštujejo pravico pacienta do zasebnosti, prav tako pa je bil namen tudi ugotoviti morebitne razlike glede na stopnjo dosežene izobrazbe in delovno dobo zdravstvenih delavcev. Raziskovalna metodologija. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbirali s tehniko delno strukturiranih vprašalnikov. V raziskavo je bilo vključenih 184 članov negovalnega tima, potekala pa je na šestih kliničnih oddelkih Kirurške klinike v Univerzitetnem Kliničnem centru v Ljubljani. Rezultati. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi delno poznajo pacientove pravice do zasebnosti. Pravice pacientov niso spoštovane, kot jih opredeljuje ZPacP. Statistično pomembne razlike v odnosu na stopnjo dosežene izobrazbe medicinskih sester se pojavljajo predvsem pri poznavanju zakona in delno v spoštovanju pravice pacienta do zasebnosti. V odnosu na delovno dobo medicinskih sester statistično pomembnih razlik nismo dokazali. Sklep. Zdravstveni delavci smo prvi, ki bi morali paciente seznanjati z njihovimi pravicami, predvsem pa jih sami dosledno upoštevati in zagotavljati. Nujno potrebna so dodatna izobraževanja s področja zakonodaje in etike, zagotoviti je potrebno strokovno pomoč ob etičnih in pravnih dilemah, izvajati neodvisne nadzore nad spoštovanjem in zagotavljanjem pacientovih pravic ter izboljšati pogoje dela v zdravstveni negi.
Ključne besede: . Zasebnost, avtonomija bolnika, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, poklicna molčečnost, varstvo osebnih podatkov, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 4096; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

4.
PRIVOLITEV PACIENTOV V OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV V STORITVAH MOBILNEGA ZDRAVJA OZ. M-ZDRAVJA
Klara Mihaldinec, 2016, magistrsko delo

Opis: Tehnologija je postala del naših življenj. Mobile Health, mobilno zdravje oziroma mZdravje, je del eZdravja, ki je že zaživel pri nas in se postopoma širi po državi. mZdravje je zelo pomembno za naše zdravje, za naše sodelovanje pri zdravljenju, aplikacij mZdravja pa je tudi vedno več na našem tržišču in v bolnišnicah. Pacienti v aplikacijah mZdravja niso lastniki svojih osebnih podatkov, podatkov o zdravstvenem stanju. Vendar je uporaba in druga obdelava pacientovih občutljivih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene oskrbe dovoljena le z njegovo privolitvijo. Zaradi preobsežnih privolitvenih obrazcev v aplikacijah mZdravja, ki jih pacienti ne berejo in ne razumejo, prihaja do zelo velikega posega v ustavno pravico do zasebnosti pacientov.
Ključne besede: privolitev, mZdravje, eZdravje, izrecna privolitev, informirana privolitev, ozaveščena privolitev, dinamična privolitev, občutljivi osebni podatki povezani z zdravjem posameznika, raziskave
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1041; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici