| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Policijski informatorji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Nejc Kramžar, 2019, diplomsko delo

Opis: Živimo v svetu v katerem bo vedno obstajal kriminal, ki se bo širil in razvijal, če ga ne bomo zaustavili. Za to je zadolžena policija, vendar ne glede na število zaposlenih v policiji in ne glede na to, koliko sredstev in truda se vloži v odkrivanje, preiskovanje ter preprečevanje kriminala, vedno obstajajo primeri, ko pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev ni mogoče uspešno odkriti brez policijskih informatorjev. V nalogi je predstavljeno za kakšno dejavnost policijskega dela gre in kakšnim nevarnostim so izpostavljeni policijski informatorji. Policija uporablja informatorje kadar z drugimi oblikami policijskega dela ne more zbrati potrebnih dokazov za utemeljen sum storitve kaznivih dejanj osumljencev, ki jih preiskuje. Za informatorja si lahko izberejo katerokoli osebo, ki ima oz. je imela stik z osumljencem, ali informacije o njegovi dejavnosti in bi lahko še nadaljnjo pridobivala informacije. Vendar, ker so to po navadi le navadni ljudje, jih mora policija zaščititi, sicer bi se lahko storilci znesli nad njimi. Med informatorje sodijo tudi tajni policijski sodelavci. To so policisti oz. preiskovalci, ki se prostovoljno odločijo, da bodo opravljali delo pod krinko. Njihova naloga je vse prej kot enostavna, saj se morajo s svojo novo identiteto vtihotapiti v kriminalno združbo, zbrati dovolj informacij za aretacijo in poskrbeti za svojo varnost. Delo tajnih policijskih sodelavcev je izjemno zahtevno in nevarno, daj so na terenu sami, kar pomeni, da so v primeru težav oziroma razkritja njihove identitete bolj ali manj odvisni od samega sebe.
Ključne besede: diplomske naloge, policijski informatorji, tajni policijski sodelavci, preiskovalci, kriminal, kriminalne družbe
Objavljeno v DKUM: 04.04.2019; Ogledov: 870; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Kriminalistična obveščevalna dejavnost : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Aljaž Medved, 2015, diplomsko delo

Opis: Razvoj kriminalistično obveščevalne dejavnosti se je začel konec 19. stoletja v Veliki Britaniji. Ker se je koncept dela kriminalistično obveščevalne dejavnosti pokazal kot zelo uspešen v boju zoper različne oblike kriminala, si je ta oblika dela začela hitro vtirati pot tudi v varnostne organe drugih držav. Tudi trendi razvoja varnostnih organov danes kažejo na svetlo prihodnost kriminalistično obveščevalne dejavnosti. Ker se je kriminalistično obveščevalna dejavnost razvila iz klasične obveščevalne dejavnosti, lahko med njima opazimo veliko podobnosti. Dejavnosti sta si zelo podobni v organiziranosti dela, v načinu zbiranja podatkov in informacij, pomemben segment zbiranja informacij obema predstavljajo informatorji. Tudi obveščevalni in kriminalistično obveščevalni cikel sta si zelo podobna, saj imata oba enako razporeditev posameznih faz znotraj cikla in tudi procesi tečejo zelo podobno. Kljub veliko podobnostim med dejavnostima, pa med njima prihaja do nekaj bistvenih razlik. Razlike je moč opaziti v samem namenu dejavnosti, v usmeritvi dejavnosti ter tudi končni izdelki se v obveščevalni in kriminalistično obveščevalni dejavnosti bistveno razlikujejo. V Republiki Sloveniji kriminalistično obveščevalno dejavnost opravlja Center za kriminalistično obveščevalno dejavnost, ki je organiziran znotraj Uprave kriminalistične policije. Center je nastal leta 2010 in se od takrat aktivno razvija in izpopolnjuje. CKOD tudi aktivno sodeluje z mednarodnimi organizacijami, kot sta Interpol in Europol.
Ključne besede: obveščevalna dejavnost, kriminalističnoobveščevalna dejavnost, informatorji, zbiranje podatkov, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 1744; Prenosov: 349
.pdf Celotno besedilo (595,22 KB)

3.
Pomen žvižgača pri odkrivanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Šimunič, 2013, diplomsko delo

Opis: Živimo v hitro razvijajočem se svetu in svetu nenadnih sprememb. To se kaže tudi pri pojavljanju novih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in preiskovanje povzroča organom pregona nemalo težav. Tradicionalne metode boja proti kriminalu ne ustrezajo več sodobnim oblikam organiziranega kriminala, zato je potrebna uporaba drugačnih sredstev. V zadnjem času največjo gospodarsko škodo povzroča gospodarska kriminaliteta, kot so goljufije, pranje denarja, razne finančne nepravilnosti in korupcija. Prav korupcija je kaznivo dejanje, ki ga je izmed vseh skoraj najtežje preiskovati in dokazovati. Dejstvo je, da imajo pri taki obliki kriminala vsi udeleženci korist, hkrati pa se običajno za korupcijo skriva še vrsta drugih nelegalnih dejanj. Obveščevalna dejavnost je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju kriminala z zbiranjem in obdelovanjem podatkov, ki jo izvajajo specializirane državne institucije, kot so obveščevalno varnostne in varnostne službe. Pri zbiranju takih podatkov sodelujejo prikriti preiskovalci. V vlogi informatorja, eni izmed oblik prikritih preiskovalcev, lahko nastopi vsak občan, ki policiji posreduje informacije o kaznivih dejanjih. Žvižgač, t.i. legitimni informator, je posameznik, zaposleni ali bivši zaposleni v določeni organizaciji, ki javnosti, policiji ali drugemu organu razkrije informacije in podatke o nepravilnostih v organizaciji, ki lahko škodujejo ožji skupini ljudi, širši javnosti ali okolju. Posledice, ki jih lahko prinese takšno posredovanje informacij, so lahko za žvižgača uničujoče. Doletijo ga lahko premestitev na nižje delovno mesto, ukinitev bonusov, mobing ali izguba delovnega mesta. Posledice se lahko kažejo tudi v zasebnem življenju, kot so občutek izolacije, nepripadnosti in težave v odnosu z družino in drugimi. Pomembna je pravna zaščita, s katero se lahko takšne posledice preprečijo. Ameriška in britanska zakonodaja imata urejeno zakonodajo za zaščito whistleblowerjev, v Sloveniji pa nanjo še čakamo.
Ključne besede: kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, korupcija, preiskovanje, informacije, informatorji, žvižgači, žvižgaštvo, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.07.2013; Ogledov: 1833; Prenosov: 483
.pdf Celotno besedilo (317,04 KB)

4.
Informatorji : magistrsko delo
Aleš Sladič, 2012, magistrsko delo

Opis: Informacije v informacijski družbi in sodobnem svetu so za posameznika, kot tudi za organizacijo in dejavnost, v kateri deluje, ključnega pomena. Kdor ima pravo informacijo ob pravem času, ima tudi moč in s tem prednost pred drugimi subjekti. Kako se pride do prave informacije, pa je ključ do uspeha. Družba in posamezniki si že dolgo prizadevajo najti poti do pravih in kakovostnih informacij. Pri tem ključno vlogo igrajo obveščevalna dejavnost, policija, detektivska dejavnost in novinarstvo. Njihova ključna dejavnost temelji na pridobljenih informacijah. Vsaka od teh dejavnosti izbira med izdelanimi in predpisanimi načini zbiranja in vrednotenja informacij ter upravljanja z njimi. Pri zbiranju dobrih in kakovostnih informacij pa je še vedno primarna vloga človeka oziroma osebe, ki tako informacijo lahko dobi oziroma jo že ima. Znano je, da so v vsako od teh dejavnosti za pridobivanje informacij še vedno vključeni ljudje, ki lahko pridobijo informacije oziroma jih že imajo, in da bi zanje lahko bile koristne. Osebe, ki opravljajo delo pridobivanja informacij, imenujemo informatorji, viri, tajni sodelavci in podobno. Izraz informator izvira iz kriminalističnopreiskovalnega dela. Gre za osebo, ki zagotavlja oziroma priskrbi privilegiran podatek o osebi, organizaciji oziroma nekem dejanju. Informacija mora biti zaupne narave, torej da je poznana le določenemu krogu ljudi. Zato je zelo pomembna tudi zaupna identiteta informatorja. Pri tem pa naletimo na občutljivost podatkov o informatorjih, virih in tajnih sodelavcih. Znani so nekateri načini dela z informatorji, vendar pa je do konkretnega dela z njimi zelo težko priti, saj gre pri tem za zaupne podatke, ki so javnosti nedostopni. Ker so načini zbiranja, uporabe in posredovanja informacij s pomočjo informatorjev največkrat zakonsko predpisani, je javnosti dostopen tudi del dela z informatorji. Najbolje je zakonsko urejeno zbiranje informacij s pomočjo informatorjev za policijo in obveščevalno službo, za omenjeni službi so natančno določeni zakonsko in podzakonsko predpisani postopki glede dovoljenega načina zbiranja in vrednotenja podatkov ter upravljanja z njimi. Manj določno predpisan je postopek za novinarsko in detektivsko dejavnost, saj to nista državna organa, ampak delujeta samostojno, informacije pa ne prinašajo takih posledic kot pri policiji oziroma obveščevalni službi. Med posameznimi dejavnostmi pri zbiranju informacij s pomočjo informatorjev oz. virov so velike razlike.
Ključne besede: informatorji, policija, novinarstvo, zasebni detektivi, obveščevalne službe, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 04.12.2012; Ogledov: 2347; Prenosov: 471
.pdf Celotno besedilo (520,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici