1. Motivacija starejših odraslih za udeležbo na tečajih o informacijsko-komunikacijskih tehnologijah : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostNina Škornik, 2024, diplomsko delo Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT) je močno vplival na sodobno družbo, pri čemer so starejši odrasli pogosto manj digitalno pismeni, zlasti v Sloveniji. Razumevanje njihove motivacije za vključitev v izobraževanje o IKT je ključno, saj vključuje čustvene in psihosocialne dejavnike. Raziskave so pokazale, da notranja motivacija, praktične koristi, socialna interakcija, podpora, prilagodljivost in samozavest vplivajo na motivacijo starejših odraslih za učenje o IKT. Kljub tem ugotovitvam so raziskave pogosto omejene na majhne in specifične vzorce, kar vpliva na splošnost ugotovitev. Da bi naslovili raziskovalno vrzel, smo izvedli kvantitativno raziskavo med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Raziskava temelji na predlaganem teoretičnem modelu, ki je bil empirično preverjen in združuje ključne čustvene, psihosocialne ter kognitivne dejavnike. Ta model omogoča vpogled v motivacijo starejših odraslih, kar je pomembno za razvoj učinkovitih izobraževalnih programov. Rezultati raziskave kažejo, da je intelektualna radovednost, opredeljena kot želja po novih spoznanjih in kognitivni stimulaciji, ključna za spodbujanje starejših odraslih k vključitvi v izobraževalne programe. Model omogoča boljše razumevanje motivacije starejših odraslih za udeležbo na tečajih o IKT. Ključne besede: informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), starejši odrasli, motivacija, tečaji, vseživljenjsko učenje, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (721,97 KB) |
2. Uporaba sistemov za upravljanje vsebin (CMS) v raziskavi kmetijskih gospodarstev v Sloveniji : diplomsko deloKaja Žučko, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo temelji na uporabi sistema Wordpress, ki je sistem za upravljanje vsebin (CMS). Glavni cilj diplomskega dela je izdelati spletno platformo, kjer bodo predstavljena kmetijska gospodarstva v Sloveniji znotraj interaktivnega zemljevida z namenom promoviranja in podpiranja slovenskih kmetijskih gospodarstev ter s tem omogočiti promoviranje in prodajo njihovih pridelkov in izdelkov širši javnosti. Pridobljene podatke o kmetijskih gospodarstvih, predstavljene s sistemom Wordpress, smo pridobili z opravljeno raziskavo znotraj našega diplomskega dela. Raziskava je strukturirana v dva ključna dela. Prvi del vključuje anketiranje udeležencev glede na njihovo kmetijsko prakso, osredotoča se na primarno kmetijsko dejavnost, način kmetovanja ter vrste pridelkov in izdelkov. V drugem delu raziskave se posvečamo vprašanjem o poznavanju in potencialnih možnostih uporabe informacijsko–komunikacijskih tehnologij (IKT).
Pridobljene rezultate smo predstavili s sistemom CMS (Wordpress), kjer smo ne le analizirali rezultate, temveč tudi ustvarili geografsko predstavitev anketiranih kmetijskih gospodarstev v obliki interaktivnega zemljevida. Ta zemljevid obsega kratek opis vsakega gospodarstva, ki dopolnjuje podatke, predstavljene v analizi rezultatov.
S takšnim pristopom k diplomskemu delu bomo omogočili celovit vpogled v kmetijska gospodarstva, njihove prakse in možnosti za implementacijo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Hkrati bo uporaba sistema CMS pripomogla k jasni in pregledni predstavitvi pridobljenih podatkov ter geografskih informacij, kar bo olajšalo razumevanje in interpretacijo rezultatov raziskave. Ključne besede: sistemi za upravljanje vsebin (CMS), Wordpress, informacijsko
komunikacijske tehnologije (IKT), kmetijska gospodarstva Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 45; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,86 MB) |
3. Vpliv tehnologij na vključenost starostnikov v sodobno družboSimona Furlan, 2021, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva po vsem svetu je dejstvo, kar pomeni, da število starejših ljudi pri nas in drugje po svetu vsak dan narašča. Pri staranju pa se potrebe ljudi spreminjajo, pri čemer pa so lahko v pomoč sodobne tehnologije v obliki informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Informacijsko-komunikacijske tehnologije, katere predstavnika sta tudi internet in mobilna telefonija, so pri spoprijemanju s starostjo in njenimi posledicami v veliko pomoč. Kljub možnostim, ki jih ponujajo informacijsko-komunikacijske tehnologije, pa se moramo zavedati, da lahko tehnologijo določen posameznik sprejme ali ne, kar je še posebej značilno za starostnike. Ključne besede: starostniki, staranje, sodobne tehnologije, informacijsko-komunikacijske tehnologije. Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 948; Prenosov: 106
Celotno besedilo (1,34 MB) |
4. Vloga digitalne kompetence za učitelje in pedagogeLea Špende, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava področje digitalne kompetentnosti.
V teoretičnem delu so na osnovi pregleda različnih terminoloških definicij predstavljene glavne značilnosti digitalne kompetence, s poudarkom na področju šolstva. Predstavljena je delitev digitalne kompetence, njen razvoj, kako se jo ocenjuje in preverja, katero stopnjo znanja morata imeti pedagog in učitelj ter kakšna je podpora šole pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževalni sistem. Dotaknili smo se primerjave uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v šolstvu v drugih državah. In preverili smo, ali se digitalna kompetenca študentov na podiplomski stopnji študija izboljša.
V empiričnem delu smo raziskovali digitalno kompetentnost pri študentih podiplomskega študija pedagogike. Interpretirali smo rezultate, ki smo jih pridobili s spletno anketo. Evropski kompetenčni okvir za razvijanje in razumevanje digitalne kompetence DIGICOMP 2.1 opredeljuje ključne komponente digitalne kompetence, s pomočjo katerega smo ugotavljali znanje študentov. Želeli smo izvedeti, kakšno mnenje imajo o predmetu Informacijska podpora didaktičnim strategijam, ter pridobiti njihovo povratno informacijo o pridobivanju novih kompetenc.
V sklepu so povzete glavne ugotovitve magistrske naloge, kjer izpostavljamo ključno ugotovitev, in sicer, da ima digitalna kompetenca v šolstvu veliko vlogo. Potrebno ji je posvečati pozornost in pedagoški kader ustrezno spodbujati k optimalnemu razvoju njihovih potencialov. Ključne besede: digitalna kompetenca, didaktične strategije, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), digitalno okolje Objavljeno v DKUM: 02.03.2021; Ogledov: 1590; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Kibernetska varnost pametnih omrežij : magistrsko deloMatjaž Trunkelj, 2021, magistrsko delo Opis: Kibernetska varnost pametnih omrežij predstavlja kompleksen pristop zagotavljanja varnosti pametnim omrežij, ki pri svojem delovanju uporabljajo sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju besedila IKT) ter zaradi današnjega tehnološkega napredka postajajo realnost. Medsebojna povezanost pametnih omrežij, kot dela elektroenergetskih sistemov, ter integrirana uporaba sodobnih IKT, ki služijo za prenos informacij v omrežjih, komuniciranju med elementi omrežij ter upravljanju in nadzoru omrežij, predstavljajo organizacijam velik varnostno-funkcionalni izziv, saj so takšni sistemi opredeljeni kot deli kritične infrastrukture posamezne države. Varovanje takšnih kompleksnih omrežij ter sočasno zoperstavljenje sodobnim kibernetsko-hibridnim grožnjam v današnjem dinamičnem svetu s strani različnih akterjev zahteva od organizacij vzpostavitev sodobnih kibernetskih varovalnih mehanizmov, ki morajo biti sposobna obvarovati pametna omrežja pred sodobnimi tehnikami kibernetskih napadov in groženj, katerih namen je povzročiti težave v njihovem delovanju ali pa jih v končnem cilju tudi onesposobiti. Zoperstavljenje sodobnim kibernetskim grožnjam ob uporabi sodobnih IKT v kibernetskem prostoru pa zahteva od organizacij sprejem multidisciplinarnih ukrepov na vertikalni in horizontalni ravni znotraj same organizacije. Tovrstni ukrepi morajo poleg pomembnih varnostnih področij znotraj organizacije zajemati tudi vsa ostala področja, pomembna za upravljanje in ocenjevanje varnostnih tveganj ter izvajanje rednih penetracijskih testov v pametnih omrežij, ki v kombinaciji z ostalimi varnostnimi mehanizmi podajo vpogled dejanskega nivoja kibernetske varnosti pametnih omrežij v organizaciji ter odpornost takšnih omrežij na kibernetske grožnje, kar je še posebej pomembno pri implementaciji in upravljanju pametnih omrežij kot dela kritične infrastrukture. Ključne besede: magistrska dela, pametna omrežja, informacijsko-komunikacijske tehnologije, kibernetski prostor, kibernetske grožnje, kibernetska varnost Objavljeno v DKUM: 07.02.2021; Ogledov: 2338; Prenosov: 421
Celotno besedilo (3,21 MB) |
6. Optimizacija postopka vodenja čakalnega seznama ambulante za genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta v LjubljaniEufemia Barzelatto, 2020, magistrsko delo Opis: Eden glavnih ciljev ambulante za onkološko genetsko svetovanje in testiranje je hitra in
kakovostna obravnava vsakega pacienta. Pomanjkanje ustreznih prostorov za osebje in
dokumentacijo pogosto oteži delovni postopek, kar povzroči dodaten pritisk na
medicinske sestre in slabo organizacijo. Cilj magistrske naloge je bil postavljanje baze
podatkov, ki bi na prvem mestu zagotavljala ustrezno in hitrejšo obravnavo pacienta
glede na stopnjo nujnosti in posledično tudi razbremenila zaposlene v ambulanti za
onkološko genetsko svetovanje in testiranje Onkološkega inštituta Ljubljana, kar bi se
kazalo kot višja raven zadovoljstva na delovnem mestu, kar je zelo pomemben dejavnik
kakovostne obravnave pacienta. Uporabljen je bil program MS Access, ker je zmožen
upravljanja velikega števila podatkov in je dostopen vsem, saj ima Onkološki inštitut
Ljubljana licenco za paket Microsoft Office. Na obe raziskovalni vprašanji je bilo
odgovorjeno in vsi cilji so bili doseženi. Za dodatne kritike in nadgradnje bodo potrebne
usmeritve zaposlenih po nekaj časa uporabe nove informacijske rešitve v praksi. Ključne besede: Informacijsko-komunikacijske tehnologije, čakalni seznam, management, zdravstvo Objavljeno v DKUM: 14.01.2021; Ogledov: 1220; Prenosov: 131
Celotno besedilo (3,27 MB) |
7. Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki : izbrani vidikiAljoša Polajžar, 2020, magistrsko delo Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni.
Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP).
V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora.
Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio.
V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene.
Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo. Ključne besede: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji. Objavljeno v DKUM: 15.07.2020; Ogledov: 2049; Prenosov: 801
Celotno besedilo (1,30 MB) |
8. Informacijsko bojevanje v Sloveniji - od tradicionalno lokalnega v globalni kibernetski prostorIgor Bernik, Kaja Prislan Mihelič, 2011, pregledni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Opozoriti želimo na tveganja, ki so jim izpostavljeni vsi informacijski sistemi in jih prinaša informacijsko bojevanje. Z razvojem sodobne informacijskokomunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT) je vojaško, politično, gospodarsko in ideološko motivirano bojevanje pridobilo popolnoma nove razsežnosti in nevarnosti, čeprav se njene resnosti marsikatera država še vedno ne zaveda. Zaradi anonimnosti, možnosti dostopanja z oddaljene lokacije in zakrivanja izvora napada, storilci svoje cilje dosegajo lažje in hitreje, kot je to bilo mogoče pred razvojem spleta in informacijske tehnologije. To je omogočilo razvoj in prenos informacijskega bojevanja na različna družbena področja. Ker pa so tehnike informacijskega bojevanja postale primerljive z ostalo (klasično) računalniško kriminaliteto, je kompleksnost problematike še toliko širša. Resnost in nevarnost tovrstne grožnje prikazujemo skozi primere. S predstavitvijo trenutne zakonske ureditve v Sloveniji pa želimo prikazati neustrezno normativno podlago za delo organov pregona. Trenutna zakonska ureditev omogoča stanje, v katerih je primere informacijskega bojevanja lažje vršiti kot preganjati.
Metode:
Podan je pregled definicij informacijskega bojevanja v strokovni literaturi. Na podlagi analize definicij je predlagana konkretna in natančnejša opredelitev pojava informacijskega bojevanja. Kratko so predstavljeni nekateri primeri kibernetskih napadov, ki potrjujejo obstoj tovrstne grožnje. Analizirana je aktualna zakonodaja v Republiki Sloveniji. Na podlagi ugotovljenih slabosti so podani utemeljeni predlogi za izboljšave zakonodaje.
Ugotovitve:
Temeljna ugotovitev prispevka je, da se je (informacijsko) bojevanje, kot tradicionalni način doseganja ciljev, z razvojem sodobne IKT razširilo v vse sfere družbenega življenja, skladno s tem pa so se spremenile tudi njegove tehnike delovanja. Kibernetsko okolje je tej grožnji omogočilo neobvladljivo širjenje, kar je povzročilo novo globalno/transnacionalno tveganje za države in organizacije. Gospodarstvo, kritična infrastruktura, politični odnosi in svetovni mir so tista temeljna področja, ki jih informacijsko bojevanje želi kompromitirati. Kot kaže trenutno stanje normativne ureditve informacijskega bojevanja, so na nacionalni ravni naše države pomanjkanje politične volje, nerazumevanje in ravnodušnost temeljni atributi, ki omogočajo obstoj in razvoj informacijskega bojevanja. Na ravni svetovnih velesil in mednarodnih organizacij pa gre, zaradi zavedanja in uporabe prednosti tovrstnega bojevanja, za poskus ohranjanja neurejenega stanja, saj z informacijskim bojevanjem napadajo normativno ureditev.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Izvirna vrednost prispevka je opredelitev informacijskega bojevanja. Poleg tega pa je pomemben tudi prikaz narave informacijskega bojevanja na primerih in stanje normativne ureditve. Slednje je glavni zaviralec za preprečevanje opisane problematike. Ključne besede: informacijsko bojevanje, informacijsko-kumunikacijske tehnologije, pravna podlaga, Slovenija Objavljeno v DKUM: 11.05.2020; Ogledov: 1221; Prenosov: 106
Celotno besedilo (418,46 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Percepcija kibernetske kriminalitete pri nekaterih uporabnikih interneta v Sloveniji in ZDAMaja Dimc, Bojan Dobovšek, 2013, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je analizirati problematiko kibernetske kriminalitete kot sodobne varnostne grožnje v povezavi z ozaveščenostjo in delovanjem posameznika v kibernetskem prostoru. Na podlagi empirične raziskave, izvedene v Sloveniji in Združenih državah Amerike, je izpostavljena problematika ozaveščenosti splošne javnosti na področju kibernetske kriminalitete v povezavi z njihovim preventivnim delovanjem v kibernetskem prostoru in odnosom do organov pregona s ciljem opredelitve ključnih razlik med percepcijo, vedenjem in delovanjem posameznikov glede na njihovo fizično življenjsko okolje (Slovenija in ZDA).
Metode:
Za potrebe prispevka je bila izvedena empirična raziskava, ki je vključevala dve skupini anketirancev, in sicer skupino posameznikov v Sloveniji ter skupino posameznikov v ZDA. Uporabljeno je bilo neeksperimentalno raziskovanje; za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik, s katerim smo merili poznavanje problematike, stališča in vedenje posameznikov v povezavi s pojavom kibernetske kriminalitete.
Ugotovitve:
Raziskava je pokazala pomembno razliko med ozaveščenostjo posameznikov in njihovim dejanskim varnostnim ravnanjem v virtualnem okolju, ki se v osnovi ne razlikuje glede na fizično lokacijo posameznika. Drugače pa je z občutkom varnosti, kjer se fizična lokacija preslika v virtualno okolje, saj so anketiranci živeči in delujoči v manjši državi (Slovenija) izrazili višjo stopnjo občutka varnosti v virtualnem okolju kot anketiranci živeči in delujoči v večji državi (Združene države Amerike). Poleg tega je bilo v okviru raziskave ugotovljeno, da obstaja nezaupanje in skepticizem glede usposobljenosti organov pregona za obravnavo primerov kibernetske kriminalitete, kar se odraža v potencialno manjši verjetnosti prijave in posledične obravnave kaznivih dejanj kibernetske kriminalitete. Z vidika ozaveščanja splošne javnosti s ciljem dosega visokega nivoja varnostnega ravnanja bi bilo potrebno povečati količino aktivnosti, povezanih z ozaveščanjem, hkrati pa bi se morali posvetiti tudi aktivnostim, ki bi zviševale stopnjo zaupanja v delovanje organov pregona.
Omejitve/uporabnost raziskave
Omejitev raziskave izhaja iz načina zbiranja podatkov, saj je bila uporabljena metoda snežne kepe. Število udeležencev pri raziskavi je bilo dokaj majhno, zato bi bilo nadaljnje raziskave priporočljivo razširiti v smislu vključenosti večjega dela populacije.
Praktična uporabnost:
Rezultati raziskave imajo praktično vrednost na področju implementacije procesov preprečevanja kibernetske kriminalitete, in sicer primarno ozaveščanja splošne javnosti glede pomena lastne informacijske varnosti, saj je bil v okviru raziskave potrjen pomemben razkorak med znanjem in dejansko implementacijo osnovnih tehnik zagotavljanja informacijske varnosti.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek obravnava problematiko kibernetske kriminalitete in informacijske varnosti v Sloveniji in ZDA, pri čemer poskuša ugotoviti ključne razlike med varnostnim vedenjem in delovanjem posameznikov glede na fizično življenjsko okolje. Ugotovitve raziskave predstavljajo izhodiščno točko za nadaljnje raziskave pojavnosti kibernetske kriminalitete in implementacije informacijske varnosti. Ključne besede: kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, informacijsko-komunikacijske tehnologije, informacijska varnostna kultura Objavljeno v DKUM: 22.04.2020; Ogledov: 1360; Prenosov: 88
Celotno besedilo (565,44 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Učinkovitost predlog e-gradiva za osebe s posebnimi potrebamiMonika Ferk, 2017, magistrsko delo Opis: Namen naloge je bil izdelati priporočila za izdelavo e-gradiv za osebe s posebnimi potrebami ter izmeriti njihovo učinkovitost. V raziskavo smo vključili gluhe in naglušne, slepe in slabovidne ter osebe z motnjami avtističnega spektra. Vsako skupino smo predstavili in opisali njihove ovire pri procesu izobraževanja. Ugotovili smo težave glede dostopnosti e-gradiv in skušali poiskati rešitve na osnovi informacijsko komunikacijskih tehnologij. Raziskava je vključevala pripravo priporočil za izdelavo e-gradiv na osnovi literature. Glede na priporočila smo izdelali prilagojene prototipe gradiv in jih z anketo ocenili za vsako skupino posebej. Rezultati so pokazali višjo stopnjo sprejetosti prilagojenega gradiva za vse opazovane skupine. Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, posebne potrebe, informacijsko-komunikacijske tehnologije, dostopnost Objavljeno v DKUM: 16.11.2017; Ogledov: 1915; Prenosov: 266
Celotno besedilo (4,24 MB) |