| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 87 / 87
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
81.
Učinkovitost spletnih orodij za komunikacijo v primerjavi s klasičnim poslovnim komuniciranjem
Špela Prah, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga predstavlja izkušnje projektnih partnerjev, ki sodelujejo na mednarodnih projektih, pri tem pa za osebno komunikacijo uporabljajo spletna orodja, kot so Skype, Slack, Viber v primerjavi s klasičnim poslovnim komuniciranjem. Ugotovitve kvalitativne empirične raziskave kažejo, da v proučevanem podjetju obstajajo koristi in tveganja v uporabnosti spletnih orodij za učinkovito osebno komuniciranje. V podjetju za osebni pogovor preko spletnih orodij najpogosteje uporabljajo tehnologijo Skype, ki prinaša koristi lažjega in hitrejšega sodelovanja v osebni komunikaciji na mednarodnih projektih. Poleg koristi pa je kraja podatkov največje tveganje uporabe spletnih orodij, zato je pomembno, da podjetje za preprečevanje varnostnih tveganj stremi k posodobitvi informacijsko komunikacijske tehnologije s sodobnejšo.
Ključne besede: Mednarodni projekti, projektni partnerji, virtualni timi, informacijsko komunikacijska tehnologija, koristi, tveganja
Objavljeno: 04.04.2019; Ogledov: 202; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (745,37 KB)

82.
Poučevanje in učenje o onesnaženem zraku s pomočjo multimedijskih vsebin v 5. razredu osnovne šole
Kaja Kous, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali vpliv poučevanja in učenja s pomočjo multimedijskih vsebin na napredek in trajnost znanja učencev 5. razreda pri učni vsebini o onesnaženem zraku, ki jo predvideva učni načrt za naravoslovje in tehniko. Poleg tega nas je zanimalo še mnenje 43 učencev 5. razreda o izvedenih učnih urah v neposredni praksi, ki smo jih izvedli na izbrani osnovni šoli, ter mnenje razrednih učiteljic v 5. razredu o uvedeni metodi obrnjene učilnice kot delu njunega akcijskega raziskovanja. Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kavzalno-eksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja, v okviru katerih smo zbrali podatke s pomočjo preizkusov znanja, ankete in standardiziranega intervjuja ter jih obdelali s postopki kvantitativne in kvalitativne metodologije raziskovanja. Rezultati so pokazali, da so multimedijske vsebine, uporabljene v eksperimentalni skupini, povzročile statistično značilne razlike v napredovanju in ohranjanju znanja učencev 5. razreda pri učni vsebini »Onesnaževanje zraka in ukrepi za čistejši zrak«. Večini (90,7 %) anketiranih učencev je bila bolj všeč učna ura s pomočjo multimedijskih vsebin in z uporabo tabličnih računalnikov, kjer so jih navduševali zlasti videoposnetki, tablični računalniki in animacije, razredni učiteljici pa sta podali dokaj različni mnenji o obrnjeni učilnici, sta pa obe izrazili željo po ponovni uporabi metode.
Ključne besede: onesnaženi zrak, informacijsko-komunikacijska tehnologija, multimedija, obrnjena učilnica, naravoslovje v osnovni šoli
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 136; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

83.
Digitalni dokazi v slovenski zakonodaji in sodni praksi
Primož Zupanič, 2019, diplomsko delo

Opis: Digitalni dokazi so vrsta elektronskih dokazov, ki postajajo čedalje bolj pomembno dokazno sredstvo tudi v kazenskih postopkih. Pravosodnim sistemom povzročajo velike težave, saj so lahko relevantno dokazno sredstvo v vseh pravnih postopkih. Ker so prisotni praktično povsod, je pomembno, da se seznanimo z njihovo uporabo in posebnostmi. Velik poudarek moramo nameniti seznanitvi z novimi oblikami digitalnih dokazov, izobraževanju na področju odkrivanja in preiskovanja zlorab ter ureditvi postopkov zavarovanja in preiskav naprav, ki vsebujejo digitalne dokaze. Tukaj je namreč še vedno največ težav, saj je s pomočjo digitalne tehnologije zelo lahko skriti in omejiti dostop do podatkov, ki bi lahko bili upoštevano dokazno gradivo. Ravno tako jih je težko ovrednotiti enako kot klasične dokaze, saj zaradi svojih tehničnih karakteristik zahtevajo drugačen pristop, da so pravno dopustni in imajo dokazno vrednost. Zavarovanje in ohranjanje takšnih dokazov utegne biti zelo zapleteno in lahko vpliva na njihovo verodostojnost ter na potek in pravilnost končne sodbe. Ker so tudi digitalni dokazi predmet proste presoje, je nujno potrebna zadostna mera ozaveščenosti sodišča in ostalih organov na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije in upoštevanje temeljnih postopkovnih pravil. Glede na naraščajoče trende digitalizacije, je utemeljeno pričakovati porast kaznivih dejanj, kjer bo na različne načine prisotna informacijska tehnologija. Države bodo tako prisiljene zakonodajo urediti na način, ki bo omogočal čezmejno in geografsko neomejeno zagotavljanje nadzora. Razvoj sodobne tehnologije pa bo na novo postavil potrebo po presoji med različnimi nameni in cilji kazenskega postopka. Potrebno bo natančno razjasniti, kje se konča dopusten postopek pregona in kje se začne čezmerno poseganje v človekove pravice. V diplomskem delu zato proučujem pomen in uporabo digitalnih dokazov v postopkih in ureditev v slovenski zakonodaji. Raziskujem problematiko zlorab digitalnega gradiva, nastajanje novih načinov uporabe elektronskih naprav za izvrševanje kriminalnih aktivnosti in soočenje našega prava s temi zlorabami. Preučujem tudi primere iz sodne prakse, na podlagi katerih se bom seznanil s postopanjem organov pri uporabi digitalnih dokazov na kazenskem in na civilnem področju.
Ključne besede: Digitalni dokaz, elektronska naprava, ZKP-J, zloraba, preiskava, podatki, informacijsko-komunikacijska tehnologija.
Objavljeno: 05.07.2019; Ogledov: 184; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (425,23 KB)

84.
Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8-9 letnih otrocih
Lara Igrec, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Gozd skozi prizmo izkustvenega učenja ob uporabi računalnika pri 8–9-letnih otrocih je razdeljeno na tri dele: teoretični, praktični in empirični del. Teoretični del je razdeljen na tri sklope: naravoslovni, didaktični in geografski sklop. V naravoslovnem sklopu se osredotočimo na naravoslovje in zgodnje naravoslovje, navedene so tudi posebnosti naravoslovja. V tem sklopu je primerjava ciljev s področja naravoslovja med vrtcem, drugim in tretjim triletjem ter definicija gozda kot življenjskega prostora. Naslednji sklop zajema vsebino izkustvenega učenja, posebej so opisane tudi značilnosti 8- in 9-letnikov in informacijsko-komunikacijska tehnologija. Geografski sklop je namenjen opisu mestne četrti Pobrežje. Natančneje je opisan tudi gozd Stražun, v katerem je sam eksperiment potekal. Po teoretičnem sledi praktični del, v katerem je predstavljen namen pedagoškega eksperimenta, podrobni učni pripravi, izvedbi in evalvaciji kontrolne in eksperimentalne skupine, kjer je kontrolna skupina izvajala svoje aktivnosti v računalniški učilnici, eksperimentalna pa v gozdu. Na koncu je empirični del, kjer je opisano, kako uspešni sta bili kontrolna in eksperimentalna skupina pri reševanju preverjanja znanja in preizkusa znanja. Zanimala nas je tako uspešnost pri reševanju celotnega preverjanja znanja in preizkusa znanja kot tudi uspešnost pri reševanju posameznih nalog. Ugotovili smo, da je v našem primeru kontrolna skupina, ki je pridobivala znanje s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, dosegla boljši uspeh kot eksperimentalna skupina, ki je pridobivala znanje z izkustvenim načinom učenja.
Ključne besede: naravoslovje, izkustveno učenje, gozd, informacijsko-komunikacijska tehnologija, mestna četrt Pobrežje.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 65; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

85.
Informacijsko komunikacijska tehnologija in vidiki odnosne interakcije kot napovedniki kakovosti partnerskega odnosa: moderatorska vloga navezanosti
Žanina Zupan, 2019, magistrsko delo

Opis: Informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) je razširjena do te mere, da predstavlja stalnico v življenju vsakega posameznika in lahko ima različne posledice za kakovost partnerskega odnosa. Prav tako pomembni sta za kakovost partnerskega odnosa odnosna agresija in viktimizacija, ki se pojavljata znotraj vseh odnosov in ne zgolj partnerskih. Namen pričujoče raziskave je bil torej raziskati, kako uporaba različnih vrst komunikacije (klici, SMS-i, spletna mesta za socialno mreženje (SNS), aplikacije za spletno komunikacijo), odnosna agresija in odnosna viktimizacija napovedujejo kakovost partnerskega odnosa ter kakšno vlogo imata pri tem anksiozni in izogibajoč stil navezanosti kot morebitna moderatorja. Vzorec je bil pridobljen s pomočjo spletne ankete in je vključeval 229 udeležencev, ki so bili stari med 18 in 66 let. Rezultati so pokazali, da je najmočnejši napovednik pozitivnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa stil navezanosti, medtem ko so ostali še starost, skupen čas uporabe aplikacij za spletno komunikacijo, uporaba Facebook-a, Facebook Messenger-ja in elektronske pošte. Najmočnejši napovednik negativnih vidikov kakovosti partnerskega odnosa se je ponovno izkazal stil navezanosti, medtem ko so ostali še življenje v skupnem gospodinjstvu, dolžina odnosa, skupen čas uporabe SNS in aplikacij za spletno komunikacijo ter odnosna viktimizacija. Moderatorske analize so pokazale zgolj pomembno interakcijo med časom uporabe klicev in anksiozno navezanostjo za pozitivne vidike kakovosti partnerskega odnosa, medtem ko se ostale predvidene interakcije niso izkazale kot statistično pomembne. V nadaljevanju so predstavljene širše ugotovitve raziskave in možnosti za prihodnje raziskave.
Ključne besede: informacijsko komunikacijska tehnologija, odnosna agresija, odnosna viktimizacija, odrasla navezanost, kakovost partnerskega odnosa
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

86.
Vnašanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v osnovnošolske domače naloge z vidika učitelja
Valentina Čeh, 2019, magistrsko delo

Opis: Domače naloge znajo biti precej ponavljajoče, utrujajoče, (ne)domišljijske in (ne)unikatne, kar pa ima precejšen vpliv na učenčevo perspektivo predmeta, njegovo motivacijo in nadaljnjo zagnanost za učenje. Zaradi tega lahko uvedba informacijsko-komunikacijske tehnologije v domače naloge pripomore k splošnemu zanimanju in odkrivanju novega znanja, odpre nove pristope k delu in omogoči domače naloge, ki niso več tako tradicionalne. Teoretični del magistrske naloge se ukvarja z domačimi nalogami ter kako je mogoče IKT vključiti v izobraževanje, kakšno vlogo ima pri tem učitelj in njegova digitalna pismenost. V raziskavi je sodelovalo 112 učiteljev iz priložnostno izbranih osnovnih šol po Sloveniji. Povprašani so bili o pogostosti uporabe različnih vrst domačih nalog, katere so najljubše s strani učencev, kakšna je njihova samoocena digitalne pismenosti ter kakšna so njihova stališča o vplivu IKT na učence in na učitelje. Preverjen je bil vpliv razredne in predmetne stopnje poučevanja, števila let učiteljske delovne dobe in povprečnega časa, ki ga učitelji preživijo na računalniku ali tablici. Rezultati kažejo, da učitelji, ki vsakodnevno manj časa namenijo uporabi IKT, pogosteje uporabljajo domače naloge iz delovnega zvezka, učbenika in delovnega lista. Prav tako učitelji z manjšo delovno dobo bolje ocenjujejo področja digitalne pismenosti. Učitelji razredne stopnje se bolj kot učitelji predmetne stopnje, strinjajo, da jim IKT pomaga pri pripravi domačih nalog, ter, da so naloge s pomočjo IKT bolj zanimive in privlačne za učence
Ključne besede: domače naloge, informacijsko-komunikacijska tehnologija, izobraževanje, učitelji, digitalna pismenost.
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 38; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

87.
Uporaba aplikacij office 365 ter njegovih orodij v vzgoji in izobraževanju
Nino Golčman, 2019, magistrsko delo

Opis: Živimo v dobi informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), saj se z njo vsakodnevno soočamo in brez katere ne znamo oziroma »ne smemo« več preživeti poklicnega dne. Prav tako, kot se je integrirala v naša življenja, z njo odraščajo tudi naši otroci - učenci in dijaki. Njim so IKT-naprave, kot so računalnik, tablice, mobilni telefon itd., še bližje. Prav zato mora učitelj to upoštevati in biti pripravljen na to dejstvo tako v šoli kot v celotnem procesu vzgoje in izobraževanja. Na spletu je poplava možnih aplikacij, programov ter orodji, ki so neposredno ali posredno povezane z uporabo IKT v izobraževanju. Prav zato se mora učitelj na tem področju nenehno izobraževati in znati kritično vrednotiti njihovo uporabnost pri doseganju zastavljenih ciljev in standardov znanja. V okviru magistrske naloge sem poiskal, preizkusil, uporabil in opisal uporabnost paketa aplikacij, ki jih ponuja Office 365, ter njihovih orodij za namen vzgoje in izobraževanja. Opisal sem možnost dela učitelja z omenjenimi aplikacijami ter podal primere njihove uporabe pri samem procesu izobraževanja. Predstavljene aplikacije tudi sam redno uporabljam pri procesu poučevanja že nekaj let, zato sem v magistrski nalogi predstavil primere dobre prakse oz. rabe le-teh. Ugotovil sem, da je delo v razredu z uporabo IKT, kot so mobilne naprave v povezavi z aplikacijami, zanimivo, pestro, učence oz. dijake pa s pomočjo le-teh aktivno vključuje v proces izobraževanja in jim v tem času odvzame možnost uporabe mobilnih naprav za dejavnosti, ki niso vezane na sam proces izobraževanja. Vsekakor ni potrebe po nenehnem in vsakodnevnem poseganju po delu z mobilnimi napravami. Učitelj mora biti tisti, ki bo dobro razmislil, kdaj in predvsem koliko časa je pripravljen vložiti v delo in doseganje ciljev s primerno uporabo IKT, saj je doseganje standardov in učnih ciljev primarno delo učitelja.
Ključne besede: Office 365, informacijsko-komunikacijska tehnologija, uporaba IKT pri pouku, mobilne naprave in njihova uporabnost pri pouku, aplikacije pri pouku, orodja pri pouku, tehnika in tehnologija, elektrotehnika, osnove obdelav podatkov
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 55; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (4,84 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici