| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Slovenska perspektiva informacijskega bojevanja z vidika kibernetske kriminalitete : magistrsko delo
Kaja Prislan, 2012, magistrsko delo

Opis: Varnost postaja najpomembnejša dobrina oziroma potreba ljudi. Pri tem je varnost pred kriminaliteto eden izmed glavnih temeljev zagotavljanja splošne varnosti. Ker je vsakodnevno življenje in poslovanje postalo povsem odvisno od informacijsko-komunikacijskih tehnologij, je varnost v kibernetskem prostoru prav tako pomembna. Posamezni uporabniki, organizacije in države so stalno podvržene različnim oblikam groženj, vendar določene z vidika posledic predstavljajo večje tveganje. Informacijsko bojevanje, ki ga lahko ob pregledu različnih teoretičnih opredelitev, razumemo kot organizirano kibernetsko kriminaliteto, vsekakor predstavlja močan faktor tveganja za informacijsko varnost vseh uporabnikov sodobne tehnologije. Ugotavljamo, da boj za informacijsko moč poteka na različnih družbenih ravneh, zato se udejanja tudi v različnih pojavnih oblikah. Le-tem je skupen način delovanja, saj v kibernetskem prostoru prihaja do poenotenja tehnik kriminalitete. Informacijsko bojevanje se od klasičnih oblik deviantnosti razlikuje po motivaciji oziroma namenih storilcev. Tovrstna grožnja predstavlja širšo družbeno problematiko, saj zajema državno, gospodarsko, teroristično in aktivistično kriminaliteto. Iz različnih vzrokov, pa mednarodna, predvsem pa politična kibernetska kriminaliteta, ostaja nekaznovana in neregulirana. To potrjujejo tudi slovenske organizacije, ki so v raziskavi »Informacijsko bojevanje v Sloveniji« izrazile nezadovoljstvo s trenutno zakonodajo in stanjem splošne informacijske varnosti v Sloveniji. Analiza zbranih podatkov je potrdila domneve o ogroženosti Slovenije pred najnevarnejšimi tehnikami kibernetske kriminalitete, ki po ugotovitvah primarno izvirajo iz notranjega okolja organizacije. Poleg zaposlenih, faktor tveganja predstavljajo tudi velikost organizacije, zaščita (tehnična in uporabniška) informacijskih sistemov in usposobljenost zaposlenih ravnati s tehnologijo. Nepripravljenost slovenskih organizacij soočiti se z organiziranimi in sofisticiranimi kibernetskimi grožnjami, kaže na potrebo po izboljšanju trenutnega stanja. Le-to je mogoče doseči zgolj s kombinacijo ustrezne politične, zakonodajne in tehnične podlage ob ustrezni ravni ozaveščenosti uporabnikov tehnologije in njihovega nadzora oziroma odgovornosti.
Ključne besede: informacijsko bojevanje, kibernetska kriminaliteta, informacijska varnost, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1306; Prenosov: 453
.pdf Celotno besedilo (866,47 KB)

2.
3.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici