1. Vpliv informacijskega sistema na delovne procese zasneževanja v Nordijskem centru PlanicaMiha Mežik, 2022, magistrsko delo Opis: Smučarska središča in zimski športni centri so vedno bolj odvisni od uporabe naprav za umetno zasneževanje. Sistemi umetnega zasneževanja omogočajo več dohodka zimskim središčem, večjo zasedenost kapacitet turističnih namestitev, boljšo prepoznavnost lokalnega gospodarstva in zagotavljanje pogojev za športno vadbo vrhunskih športnikov.
V sklopu optimalnega izvajanja delovnih procesov, zmanjševanja stroškov in optimizacije poslovanja v Nordijskem centru Planica je ključnega pomena tudi učinkovito upravljanje sistema za umetno zasneževanje. Upravljanje sistemov zasneževanja se v večji meri izvaja s podporo informacijskih sistemov (IS), osnovanih na visokotehnoloških rešitvah. Delo vsebuje analizo obstoječega stanja informacijskega sistema in vseh podsistemov, ki upravljajo delovanje sistemske infrastrukture na področju zasneževanja. Na podlagi analize so opredeljene ključne usmeritve za vzpostavitev modela, ki bo omogočal učinkovito poslovanje in izvajanje delovnih procesov na področju zasneževanja.
Ključne besede: sistemi umetnega zasneževanja, informacijski sistem, centralni nadzorni sistem, zimski športni center, Nordijski center Planica
Objavljeno v DKUM: 23.02.2023; Ogledov: 145; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (2,48 MB) |
2. Analiza učinkov prehoda informacijskega sistema COBISS na LinuxJan Nagovnak Gradišnik, 2022, diplomsko delo Opis: Leta 1991 je Institut informacijskih znanosti (IZUM) promoviral Kooperativni online bibliografski sistem in servisi (COBISS) kot nadgradnjo sistema vzajemne katalogizacije. Isti akronim se je začel uporabljati za pripadajočo programsko opremo. COBISS predstavlja model povezovanja knjižnic v nacionalni knjižnični informacijski sistem z vzajemno katalogizacijo. Informacijski sistemi bazirajo na velikih bazah podatkov in močnih računalniških strežnikih. Enako je s informacijskim sistemom COBISS. V Inštitutu informacijskih znanosti so se konec leta 2018 odločili, da zaradi licenčne politike, produkcijske strežnike Windows preselijo na operacijski sistem Linux. Ker je kakršen koli prehod informacijskih sistemov velik izziv v podjetjih, so se tega lotili previdno. Definirati je bilo potrebno vse knjižnice v Sloveniji in skupine podatkov ki se bodo prenašali iz zaprto kodne rešitve Windows na odprto kodno rešitev Linux. Postopek tranzicije oz. prehoda strežnikov se je dogajal ob vikendih, saj so takrat knjižnice zaprte in je takšen postopek lažje izvesti. Prehod COBISS-a na Linux samega delovanja informacijskega sistema ni spremenil. Vse bazične funkcije in poslovni procesi ostajajo enaki. Spremeni se le lokacija, kjer se te funkcije in procesi izvajajo. Končni uporabniki in knjižničarji, ki v največji meri uporabljajo COBISS tako niso zaznali kakršnih koli posebnosti v delovanju. Informatika in elektronsko poslovanje postajata vedno pomembnejši v sedanji družbi. Podjetje IZUM se tega zaveda in ne zaostaja v razvoju modernih knjižničnih sistemov. Slovenija je po zaslugi IZUM-a ena redkih držav, ki ima vse vrste knjižnic povezane v enoten knjižnični informacijski sistem, in edina država na svetu ki ima nacionalni informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti neposredno povezan z nacionalnim knjižničnim sistemom.
Ključne besede: Informacijski sistem COBISS, Windows, Linux, IZUM, podatkovne baze, odprtokodna rešitev
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 223; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,36 MB) |
3. Razvoj sistema za detekcijo gibanja z uporabo platforme ESP32 s podporo za naprave Android : bachelor's thesisNikola Vilar Jordanovski, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil ustvariti sistem za detekcijo gibanja, ki je sestavljen iz platforme ESP32, natančneje ESP32-CAM in ESP8266 Node MCU razvojni plošči, ki omogočata oddaljen nadzor preko mobilne aplikacije Android. Komunikacijo med razvojni plošči in mobilno aplikacijo zagotavlja Node.js zaledni sistem, ki gostuje na platformi Heroku.
Z razvojem tehnologije se priljubljenost in zahteva po varnostnih sistemih samo povečuje. Varnostni sistemi so danes zahtevani tako v industrijski, kot tudi domači uporabi. Načini razvojev varnostnih sistemov so različni, od strojnega pristopa, programskega pristopa, do mešanega pristopa. Prav tako obstajajo različne vrste varnostnih sistemov, od orodij za nadzor delovanja programske ali strojne opreme do varnostnih sistemov za nadzor lokacij. Na tržišču imamo različne ponudnike, prav tako pa lahko varnostne sisteme razvijemo sami.
S povečanjem priljubljenosti vgrajenih sistemov je razvoj domačega ročno-nadzorovanega varnostnega sistema preprost, saj ne zahteva veliko predznanja. Prav tako ne potrebuje prezahtevne strojne opreme in porabe, zaradi česar so takšni sistemi po navadi poceni za razvoj. S takšnim sistemom lahko od koder koli nadzorujemo želeni prostor in v primeru vdora posredujemo potreben dokaz. Čeprav obstajajo sistemi, ki kategorizirajo registrirane podatke in s tem lahko primerno odreagirajo, je za večno uporabnikov dovolj, če jim sistem le posreduje informacijo, ali je doma oz. v željenem prostoru vse v redu. Pridobljene podatke lahko potem sami posredujejo naprej.
V okvirju te diplomske naloge smo razvili prav takšen sistem, ki preko preprostih ESP modulov in brezplačne platforme uporabniku sporoča o varnosti specifičnega prostora. V projektu modul ESP8266 zajeme podatke približno vsakih 10 sekund. Podatke dobiva preko različnih senzorjev, ki so povezani nanj. V primeru zahteve uporabnika pošlje zajete podatke v obliki odgovora. V primeru detekcije gibanja pošlje zahtevo za zajem slike. V primeru, da uporabnik zahteva sliko, se pošlje zahteva modulu ESP32-CAM, ki sliko pošlje v obliki odgovora.
V praktičnem delu diplomske naloge smo najprej razvili zaledni sistem. Potrebno je bilo konfigurirati platformo za dostop do podatkov, sprejem, modifikacijo in pošiljanje zahtev in odgovorov, ki jih bo pošiljal vgrajeni sistem. Nato je bilo potrebno vzpostaviti povezavo posameznega ESP modula z internetom, s čemer bi lahko pošiljali zajete podatke na platformo za obdelavo. Na koncu je bilo potrebno implementirati funkcionalnosti vgrajenih sistemov, s katerimi smo lahko zajemali željene podatke za uporabnika in jih v obliki odgovorov na zahteve pošiljajo podatkovni bazi.
Ključne besede: Varnost območja, daljinski nadzor, ESP32-CAM, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 428; Prenosov: 55
Celotno besedilo (3,46 MB) |
4. Analiza priložnosti za uvedbo proizvodnega informacijskega sistemaRok Murnik, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskali, kako v izbranem proizvodnem podjetju s pomočjo poslovne programske rešitve SISTEM8 obvladujemo in spremljamo proizvodni proces. Raziskali smo proizvodni informacijski sistem, njegov razvoj in kako pripomore k planiranju in spremljanju proizvodnje. Pri anonimnem podjetju smo izvedli raziskavo, analizirali proizvodni proces in z izbranim informacijskim sistemom SISTEM8 simulirali postopek obvladovanja, planiranja in terminiranja proizvodnje. Namen naloge je bil prikazati, katere podatke podjetje potrebuje za optimalno in učinkovito obvladovanje proizvodnjih kapacitet. Namen je bil tudi izvesti SWOT analizo za podjetje, ki se želi pripraviti na implementacijo informacijskega sistema za podporo proizvodnji. Pri izvedeni analizi smo podjetju predstavili tudi dobljene rezultate ter podali strokovno mnenje in priporočilo o ustreznosti programskega paketa SISTEM8. Definirali zahteve, ki jih proizvodno podjetje mora izpolnjevati za učinkovito delovanje informacijskega sistema SISTEM8. Usmerili smo se v proces obvladovanja kapacitet in proučili, ali bi uvedena programska podpora lahko predstavljala učinkovito orodje planerjev za planiranje in obvladovanje kapacitet. Predvsem smo se osredotočili na problem obvladovanja sprememb v proizvodnji, ki je stalnica v proizvodnem procesu. Učinkovito razvrščanje dela v proizvodnji (optimizacija proizvodnje) je namreč ključen dejavnik zniževanja stroškov v proizvodnem podjetju, s tem pa ustvarjanja konkurenčne prednosti pred sorodnimi podjetji. SISTEM8 nam je pokazal učinkovito razvrščanje dela po proizvodnji in optimalno zapolnil vse možne kapacitete strojev. S tem ko smo zmanjšali zastoje v proizvodnji, se je povečala produktivnost proizvodnje.
Ključne besede: planiranje materialnih potreb, planiranje in optimizacija proizvodnje, proizvodnji informacijski sistem, terminiranje proizvodnje, materialni in informacijski tok
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 512; Prenosov: 100
Celotno besedilo (3,63 MB) |
5. Sistem za zalivanje in oddaljen nadzor pogojev za rast sobnih rastlin : diplomsko deloJana Janković, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je bil izdelati samodejni sistem za zalivanje različnih vrst sobnih rastlin in oddaljen nadzor le-teh. Rešitev je namenjena lastnikom rastlin, ki jim zaradi sodobnega načina življenja primanjkuje časa za pravilno nego rastlin. Najprej smo predstavili področje dela in definirali zahteve, ki bi jih rešitev izpolnjevala glede na pogoje rasti rastlin. Razložili smo koncept delovanja in zasnovo rešitve, znotraj katere smo zasnovali zalivalni sistem, zaledni sistem Node.js in mobilno aplikacijo Android, ki omogoča oddaljen nadzor pogojev za rast rastlin.
Ključne besede: zalivanje, sobne rastline, oddaljen nadzor, ESP32, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 1098; Prenosov: 241
Celotno besedilo (2,67 MB) |
6. Idejna zasnova implementacijskega orodja za uvedbo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdraviAlja Polner, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali in oblikovali idejno zasnovo implementacijskega orodja za implementacijo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil Better Meds podjetja Better d.o.o. Implementacijsko orodje je namenjeno projektni skupini v bolnišnicah, saj bi slednje podpiralo implementacijo z dodatno vsebino, orodji za projektno vodenje ter dokumentnimi predlogami. Mnogokrat projektno skupino v bolnišnici sestavlja klinično osebje, ki nima znanj in izkušenj s področja projektnega vodenja. Informacijski sistem za načrtovanje in sledenje implementacijskega sistema Better Meds bo z vsebino implementaciji, dokumentnimi predlogami ter možnostjo sodelovanja med različnimi deležniki v projektu pomagalo k enotnem vodenju projekta. Uporabniki bodo tako imeli možnost dostopa do projektne časovnice, lahko bodo sledili svojim projektnim nalogam ter jih ob zaključku označili kot zaključene. Na podlagi te informacije se bo izračunal napredek implementacije, brez da bi moral projektni vodja karkoli posodabljati. Da smo se razvoja idejne zasnove lahko lotili, smo najprej opredelili projektno vodenje ter informacijske sisteme, ki projektno vodenje podpirajo. Ogledali smo si tudi celovite informacijske rešitve ter implementacijske metodologije. Problem smo definirali tako, da smo opravili intervju z osebami, ki so sistem Better Meds že implementirale. Skozi intervjuje smo opazili, da se največ izzivov pojavlja prav pri spremljanju implementacije ter vodenju dokumentacije. Na podlagi definicije problema ter predhodno pridobljenega znanja smo nato izpeljali idejno zasnovo s pomočjo katere se lahko v prihodnosti ustvaril prototip. Pripravili smo tudi predloge naslednjih akcij, ki bodo sledile ob zaključku idejne zasnove.
Ključne besede: informacijski sistem, projektno vodenje, sistem za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil, implementacijsko orodje, implementacijska metodologija.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 449; Prenosov: 41
Celotno besedilo (8,53 MB) |
7. Izsleditev iskanih oseb in policijski postopki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUrban Flisar, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo prikazuje pomen izsleditve iskanih oseb, razloge in načine izsleditve iskanih oseb ali organiziranih skupin. Do tega pojava pride, če se iskana oseba izogiba ali je na begu pred policijo in drugimi številnimi organi pregona, da bi bila privedena k pristojnemu organu zaradi kazenskega postopka. Da bi natančno preučili celotno situacijo predstavlja izsleditev iskanih oseb zahteven in lahko tudi dolgotrajen proces za organe pregona. Potrebno je ustrezno in strokovno načrtovanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki pripeljejo do zaželenega cilja policije in drugih organov pregona. V diplomskem delu so navedeni in obrazloženi ukrepi, pooblastila policije in organov pregona, na kakšen način se iskana oseba čimprej izsledi, problemi policije in drugih organov pregona pri izsleditvi iskanih oseb. Policijski ukrepi in drugi organi pregona so odvisni od posameznega primera izsleditve iskane osebe. Vsaka iskana oseba ali skupina oseb je namreč iskana zaradi različnih razlogov, tako da predstavljajo različno raven nevarnosti za skupnost. Osebe, ki so iskane zaradi težjih kaznivih dejanj, kot so umor, terorizem, rop banke je potrebno čimprej izslediti, kajti predstavljajo veliko nevarnost za družbo in lahko še dodatno povzročijo škodo ali smrt. Pri izsleditvi iskanih oseb je ključno sodelovanje, izmenjava informacij in komuniciranje med organi in državami, če iskanje iskane osebe poteka mednarodno. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da Schengenski informacijski sistem druge stopnje prinaša veliko pozitivnih rezultatov na področju izsleditve iskanih oseb. Sistem policiji in drugim organom pregona omogoča hitrejšo in olajšano delo na področju izsleditve iskanih oseb tako v eni kot v večih državah. Schengenski informacijski sistem druge stopnje je prispeval tudi, da se je čez leta povečalo število evropskih nalogov za prijetje in predajo iskanih oseb. Države, ki niso v Evropski uniji in so se pridružile mreži ENFAST so pripomogle k lažji izsleditvi ter posledično k večjemu številu izsleditev in aretacij iskanih oseb, ki so našle zatočišča v tretjih državah
Ključne besede: diplomske naloge, iskane osebe, iskanje, Schengenski informacijski sistem druge stopnje, kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 528; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,28 MB) |
8. Nadgradnja obstoječega sistema za upravljanje skladišča (WMS)Katja Majcen, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo raziskali in analizirali sistem za upravljanje skladišč (WMS), predstavili informacijsko tehnologijo v podjetju Pošta Slovenije, izvedli kritično analizo s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama, kjer je bil izhodiščni problem na področju komisioniranja in reklamacij. Osredotočili smo se na nadgradnjo že obstoječega informacijskega sistema SKLADKO in predstavili izboljšave, ki bi jih lahko dosegli s to nadgradnjo.
Ključne besede: skladiščenje, sistem upravljanja skladišč, skladiščno poslovanje, nadzor zalog, informacijski sistemi, komisioniranje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 593; Prenosov: 102
Celotno besedilo (1,46 MB) |
9. Prenova informacijskega sistema za dvig produktivnosti zaposlenih v skladiščuKlemen Kljun, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti potencial, ki ga ima prenova informacijskega sistema, za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču. V ta namen smo predstavili kategorizacijo skladiščnih informacijskih sistemov, opredelili mere produktivnosti v skladiščih, predstavili skladiščno poslovanje izbranega podjetja, predstaviti izbran informacijski sistem ter izmeriti produktivnost zaposlenih pred prenovo skladiščnega informacijskega sistema in po njej.
Ključne besede: produktivnost zaposlenih, skladišče, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,08 MB) |
10. Implementacija nove IT rešitve z obratnim mentorstvomSimon Kos, 2021, magistrsko delo Opis: Živimo v 21. stoletju, v obdobju, ki ga zaznamujeta digitalizacija in nove tehnologije. Digitalizacija nas obdaja na vsakem koraku; od vožnje z avtomobilom, ki nam v digitalni obliki daje informacije o hitrosti, porabi, preverja našo zbranost med vožnjo, se avtonomno drži svojega voznega pasu ali zavira in prepreči nesrečo do avtomatskega odpiranja vrat in brezstičnega plačevanja v trgovinah. Pri zdravniku se lahko naročimo preko elektronske pošte in davčno napoved oddamo preko spletenega portala, vse v nekaj minutah in brez stroškov prevoza. Za naš zdrav način življenja skrbijo pametne ure, ki nas opozarjajo, da naredimo zadostno število korakov ali nas spomnijo, da zaužijemo dovolj vode in nam merijo srčni utrip ter nam sporočajo trenutna stanja in podatke o našem telesu. Vse to je digitalizacija, ki nam izboljšuje kakovost življenja. Vendar s seboj v obliki zasvojenosti in odvisnosti prinaša tudi tveganja in nevarnosti. Predvsem lahko predstavlja velik izziv vsakemu posamezniku, ki ni vešč nove tehnologije in se mora z njo spoznati in jo sprejeti v uporabo, da mu bo koristila v vsakdanjem življenju.
V poslovnem svetu ni prav nič drugače, le da so prednosti in nevarnosti še izrazitejše. Namreč, organizacije lahko s pomočjo novih tehnoloških rešitev prihranijo več deset ali celo sto milijonov evrov in izboljšajo uspešnost delovanja in poslovanja. Na drugi strani lahko zaradi nepravilnega delovanja nove tehnologije zastane proizvodnja in povzroči večjo izgubo ali jim nepridipravi, hekerji, vdrejo v bazo podatkov in ogrozijo njihovo varnost.
Za podjetja in organizacije iz prejšnjega stoletja oz. organizacije, v katerih delajo starejši zaposleni, ki niso od malih nog živeli s tehnologijo, je velik problem, kje, kako in predvsem, na kakšen način brez večjih negativnih posledic za starejše zaposlene uvesti ali implementirati nove tehnološke rešitve v delovne in tehnološke procese v organizacijah. To predstavlja problem za managerja v organizaciji, saj ko najde ustrezno IT rešitev, je izziv, kako to rešitev implementirati ali uvesti v poslovne procese, da bo nov sistem s strani zaposlenih sprejet, in da bo optimalno uporabljen in bo prinašal želeno dodano vrednost organizaciji.
Predpostavljali smo, da mlajši zaposleni bolje obvladujejo sodobno tehnologijo kot starejši zaposleni in obratno mentorstvo lahko reši takšen problem. Morali smo se spoznati z digitalizacijo, sodobnimi IT rešitvami, pojasnili smo teoretične pristope k implementaciji tehnologije v organizaciji. Kot način za implementacijo nove IT rešitve smo izbrali obratno mentorstvo in ga raziskali skozi teorijo in prakso. V aplikativnem delu smo v raziskavo vključili slovensko podjetje iz gospodarstva, ki je tudi izvedlo implementacijo nove IT rešitve.
Dokazali smo, da je implementacija nove IT rešitve v organizaciji zahtevna in potrebuje posebno pozornost. Z uporabo obratnega mentorstva, smo dokazali, da je implementacija IT rešitve učinkovitejša. V praksi smo tudi ugotovili, da je pravzaprav obratno mentorstvo tesno povezano s samo implementacijo nove tehnologije, saj tudi, če obratnega mentorstva formalno ne vzpostavimo, se le-to do določene meje naravno razvije na neformalni ravni.
Ključne besede: digitalizacija, digitizacija, tehnologija, nova tehnologija, informacijska tehnologija, implementacija, mentorstvo, obratno mentorstvo, organizacija, podjetje, informacijski sistem, rešitve.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 483; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,34 MB) |
