| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 560
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza priložnosti za uvedbo proizvodnega informacijskega sistema
Rok Murnik, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo raziskali, kako v izbranem proizvodnem podjetju s pomočjo poslovne programske rešitve SISTEM8 obvladujemo in spremljamo proizvodni proces. Raziskali smo proizvodni informacijski sistem, njegov razvoj in kako pripomore k planiranju in spremljanju proizvodnje. Pri anonimnem podjetju smo izvedli raziskavo, analizirali proizvodni proces in z izbranim informacijskim sistemom SISTEM8 simulirali postopek obvladovanja, planiranja in terminiranja proizvodnje. Namen naloge je bil prikazati, katere podatke podjetje potrebuje za optimalno in učinkovito obvladovanje proizvodnjih kapacitet. Namen je bil tudi izvesti SWOT analizo za podjetje, ki se želi pripraviti na implementacijo informacijskega sistema za podporo proizvodnji. Pri izvedeni analizi smo podjetju predstavili tudi dobljene rezultate ter podali strokovno mnenje in priporočilo o ustreznosti programskega paketa SISTEM8. Definirali zahteve, ki jih proizvodno podjetje mora izpolnjevati za učinkovito delovanje informacijskega sistema SISTEM8. Usmerili smo se v proces obvladovanja kapacitet in proučili, ali bi uvedena programska podpora lahko predstavljala učinkovito orodje planerjev za planiranje in obvladovanje kapacitet. Predvsem smo se osredotočili na problem obvladovanja sprememb v proizvodnji, ki je stalnica v proizvodnem procesu. Učinkovito razvrščanje dela v proizvodnji (optimizacija proizvodnje) je namreč ključen dejavnik zniževanja stroškov v proizvodnem podjetju, s tem pa ustvarjanja konkurenčne prednosti pred sorodnimi podjetji. SISTEM8 nam je pokazal učinkovito razvrščanje dela po proizvodnji in optimalno zapolnil vse možne kapacitete strojev. S tem ko smo zmanjšali zastoje v proizvodnji, se je povečala produktivnost proizvodnje.
Ključne besede: planiranje materialnih potreb, planiranje in optimizacija proizvodnje, proizvodnji informacijski sistem, terminiranje proizvodnje, materialni in informacijski tok
Objavljeno v DKUM: 09.03.2022; Ogledov: 141; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (3,63 MB)

2.
Sistem za zalivanje in oddaljen nadzor pogojev za rast sobnih rastlin : diplomsko delo
Jana Janković, 2022, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil izdelati samodejni sistem za zalivanje različnih vrst sobnih rastlin in oddaljen nadzor le-teh. Rešitev je namenjena lastnikom rastlin, ki jim zaradi sodobnega načina življenja primanjkuje časa za pravilno nego rastlin. Najprej smo predstavili področje dela in definirali zahteve, ki bi jih rešitev izpolnjevala glede na pogoje rasti rastlin. Razložili smo koncept delovanja in zasnovo rešitve, znotraj katere smo zasnovali zalivalni sistem, zaledni sistem Node.js in mobilno aplikacijo Android, ki omogoča oddaljen nadzor pogojev za rast rastlin.
Ključne besede: zalivanje, sobne rastline, oddaljen nadzor, ESP32, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 28.01.2022; Ogledov: 570; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

3.
Idejna zasnova implementacijskega orodja za uvedbo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravi
Alja Polner, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali in oblikovali idejno zasnovo implementacijskega orodja za implementacijo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil Better Meds podjetja Better d.o.o. Implementacijsko orodje je namenjeno projektni skupini v bolnišnicah, saj bi slednje podpiralo implementacijo z dodatno vsebino, orodji za projektno vodenje ter dokumentnimi predlogami. Mnogokrat projektno skupino v bolnišnici sestavlja klinično osebje, ki nima znanj in izkušenj s področja projektnega vodenja. Informacijski sistem za načrtovanje in sledenje implementacijskega sistema Better Meds bo z vsebino implementaciji, dokumentnimi predlogami ter možnostjo sodelovanja med različnimi deležniki v projektu pomagalo k enotnem vodenju projekta. Uporabniki bodo tako imeli možnost dostopa do projektne časovnice, lahko bodo sledili svojim projektnim nalogam ter jih ob zaključku označili kot zaključene. Na podlagi te informacije se bo izračunal napredek implementacije, brez da bi moral projektni vodja karkoli posodabljati. Da smo se razvoja idejne zasnove lahko lotili, smo najprej opredelili projektno vodenje ter informacijske sisteme, ki projektno vodenje podpirajo. Ogledali smo si tudi celovite informacijske rešitve ter implementacijske metodologije. Problem smo definirali tako, da smo opravili intervju z osebami, ki so sistem Better Meds že implementirale. Skozi intervjuje smo opazili, da se največ izzivov pojavlja prav pri spremljanju implementacije ter vodenju dokumentacije. Na podlagi definicije problema ter predhodno pridobljenega znanja smo nato izpeljali idejno zasnovo s pomočjo katere se lahko v prihodnosti ustvaril prototip. Pripravili smo tudi predloge naslednjih akcij, ki bodo sledile ob zaključku idejne zasnove.
Ključne besede: informacijski sistem, projektno vodenje, sistem za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil, implementacijsko orodje, implementacijska metodologija.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

4.
Izsleditev iskanih oseb in policijski postopki : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Urban Flisar, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje pomen izsleditve iskanih oseb, razloge in načine izsleditve iskanih oseb ali organiziranih skupin. Do tega pojava pride, če se iskana oseba izogiba ali je na begu pred policijo in drugimi številnimi organi pregona, da bi bila privedena k pristojnemu organu zaradi kazenskega postopka. Da bi natančno preučili celotno situacijo predstavlja izsleditev iskanih oseb zahteven in lahko tudi dolgotrajen proces za organe pregona. Potrebno je ustrezno in strokovno načrtovanje preiskovalnih in operativnih dejanj, ki pripeljejo do zaželenega cilja policije in drugih organov pregona. V diplomskem delu so navedeni in obrazloženi ukrepi, pooblastila policije in organov pregona, na kakšen način se iskana oseba čimprej izsledi, problemi policije in drugih organov pregona pri izsleditvi iskanih oseb. Policijski ukrepi in drugi organi pregona so odvisni od posameznega primera izsleditve iskane osebe. Vsaka iskana oseba ali skupina oseb je namreč iskana zaradi različnih razlogov, tako da predstavljajo različno raven nevarnosti za skupnost. Osebe, ki so iskane zaradi težjih kaznivih dejanj, kot so umor, terorizem, rop banke je potrebno čimprej izslediti, kajti predstavljajo veliko nevarnost za družbo in lahko še dodatno povzročijo škodo ali smrt. Pri izsleditvi iskanih oseb je ključno sodelovanje, izmenjava informacij in komuniciranje med organi in državami, če iskanje iskane osebe poteka mednarodno. V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da Schengenski informacijski sistem druge stopnje prinaša veliko pozitivnih rezultatov na področju izsleditve iskanih oseb. Sistem policiji in drugim organom pregona omogoča hitrejšo in olajšano delo na področju izsleditve iskanih oseb tako v eni kot v večih državah. Schengenski informacijski sistem druge stopnje je prispeval tudi, da se je čez leta povečalo število evropskih nalogov za prijetje in predajo iskanih oseb. Države, ki niso v Evropski uniji in so se pridružile mreži ENFAST so pripomogle k lažji izsleditvi ter posledično k večjemu številu izsleditev in aretacij iskanih oseb, ki so našle zatočišča v tretjih državah
Ključne besede: diplomske naloge, iskane osebe, iskanje, Schengenski informacijski sistem druge stopnje, kaznivo dejanje
Objavljeno v DKUM: 08.12.2021; Ogledov: 230; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

5.
Nadgradnja obstoječega sistema za upravljanje skladišča (WMS)
Katja Majcen, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo raziskali in analizirali sistem za upravljanje skladišč (WMS), predstavili informacijsko tehnologijo v podjetju Pošta Slovenije, izvedli kritično analizo s pomočjo vzročno-posledičnega diagrama, kjer je bil izhodiščni problem na področju komisioniranja in reklamacij. Osredotočili smo se na nadgradnjo že obstoječega informacijskega sistema SKLADKO in predstavili izboljšave, ki bi jih lahko dosegli s to nadgradnjo.
Ključne besede: skladiščenje, sistem upravljanja skladišč, skladiščno poslovanje, nadzor zalog, informacijski sistemi, komisioniranje
Objavljeno v DKUM: 01.12.2021; Ogledov: 236; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Prenova informacijskega sistema za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču
Klemen Kljun, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti potencial, ki ga ima prenova informacijskega sistema, za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču. V ta namen smo predstavili kategorizacijo skladiščnih informacijskih sistemov, opredelili mere produktivnosti v skladiščih, predstavili skladiščno poslovanje izbranega podjetja, predstaviti izbran informacijski sistem ter izmeriti produktivnost zaposlenih pred prenovo skladiščnega informacijskega sistema in po njej.
Ključne besede: produktivnost zaposlenih, skladišče, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Implementacija nove IT rešitve z obratnim mentorstvom
Simon Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, v obdobju, ki ga zaznamujeta digitalizacija in nove tehnologije. Digitalizacija nas obdaja na vsakem koraku; od vožnje z avtomobilom, ki nam v digitalni obliki daje informacije o hitrosti, porabi, preverja našo zbranost med vožnjo, se avtonomno drži svojega voznega pasu ali zavira in prepreči nesrečo do avtomatskega odpiranja vrat in brezstičnega plačevanja v trgovinah. Pri zdravniku se lahko naročimo preko elektronske pošte in davčno napoved oddamo preko spletenega portala, vse v nekaj minutah in brez stroškov prevoza. Za naš zdrav način življenja skrbijo pametne ure, ki nas opozarjajo, da naredimo zadostno število korakov ali nas spomnijo, da zaužijemo dovolj vode in nam merijo srčni utrip ter nam sporočajo trenutna stanja in podatke o našem telesu. Vse to je digitalizacija, ki nam izboljšuje kakovost življenja. Vendar s seboj v obliki zasvojenosti in odvisnosti prinaša tudi tveganja in nevarnosti. Predvsem lahko predstavlja velik izziv vsakemu posamezniku, ki ni vešč nove tehnologije in se mora z njo spoznati in jo sprejeti v uporabo, da mu bo koristila v vsakdanjem življenju. V poslovnem svetu ni prav nič drugače, le da so prednosti in nevarnosti še izrazitejše. Namreč, organizacije lahko s pomočjo novih tehnoloških rešitev prihranijo več deset ali celo sto milijonov evrov in izboljšajo uspešnost delovanja in poslovanja. Na drugi strani lahko zaradi nepravilnega delovanja nove tehnologije zastane proizvodnja in povzroči večjo izgubo ali jim nepridipravi, hekerji, vdrejo v bazo podatkov in ogrozijo njihovo varnost. Za podjetja in organizacije iz prejšnjega stoletja oz. organizacije, v katerih delajo starejši zaposleni, ki niso od malih nog živeli s tehnologijo, je velik problem, kje, kako in predvsem, na kakšen način brez večjih negativnih posledic za starejše zaposlene uvesti ali implementirati nove tehnološke rešitve v delovne in tehnološke procese v organizacijah. To predstavlja problem za managerja v organizaciji, saj ko najde ustrezno IT rešitev, je izziv, kako to rešitev implementirati ali uvesti v poslovne procese, da bo nov sistem s strani zaposlenih sprejet, in da bo optimalno uporabljen in bo prinašal želeno dodano vrednost organizaciji. Predpostavljali smo, da mlajši zaposleni bolje obvladujejo sodobno tehnologijo kot starejši zaposleni in obratno mentorstvo lahko reši takšen problem. Morali smo se spoznati z digitalizacijo, sodobnimi IT rešitvami, pojasnili smo teoretične pristope k implementaciji tehnologije v organizaciji. Kot način za implementacijo nove IT rešitve smo izbrali obratno mentorstvo in ga raziskali skozi teorijo in prakso. V aplikativnem delu smo v raziskavo vključili slovensko podjetje iz gospodarstva, ki je tudi izvedlo implementacijo nove IT rešitve. Dokazali smo, da je implementacija nove IT rešitve v organizaciji zahtevna in potrebuje posebno pozornost. Z uporabo obratnega mentorstva, smo dokazali, da je implementacija IT rešitve učinkovitejša. V praksi smo tudi ugotovili, da je pravzaprav obratno mentorstvo tesno povezano s samo implementacijo nove tehnologije, saj tudi, če obratnega mentorstva formalno ne vzpostavimo, se le-to do določene meje naravno razvije na neformalni ravni.
Ključne besede: digitalizacija, digitizacija, tehnologija, nova tehnologija, informacijska tehnologija, implementacija, mentorstvo, obratno mentorstvo, organizacija, podjetje, informacijski sistem, rešitve.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Geografski informacijski sistem za beleženje opazovanih ptic : zaključno delo
Jan Breznar, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavimo izdelan geografski informacijski sistem za beleženje opazovanj ptic in analiziranje statistike njihovih pojavitev. V prvem delu analiziramo obstoječa sorodna orodja z vidika njihovih prednosti in slabosti, kar je osnova za naše delo. Slednje predstavimo v nadaljevanju, kjer podrobneje opišemo osnovne komponente sistema, njihovo delovanje in ključne funkcionalnosti, ki izhajajo iz njih. Z rezultati pokažemo učinkovitost razvitega GIS, diplomsko nalogo pa zaključimo z navedbo možnih razširitve in nadgraditve sistema.
Ključne besede: geografski informacijski sistem, spletna aplikacija, mobilna aplikacija, geoprostorski podatki
Objavljeno v DKUM: 18.10.2021; Ogledov: 229; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

9.
Vpeljava novega sistema za upravljanje proizvodnih procesov v podjetju Odelo Slovenija d. o. o. : diplomsko delo
Nik Šuštaršič, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je analiza procesa vpeljave novega sistema. V nalogi je prikazan celoten proces implementacije novega informacijskega sistema v proizvodnem procesu. Primerjalo se je predhodni sistem pridobivanja podatkov, način pridobivanja, shranjevanje podatkov in njihovo sledenje. Analizirana in prikazana je celotna infrastruktura delovanja že obstoječega informacijskega sistema. Prikazani so vsi IKT-procesi v podjetju in predstavljeni odprtokodni programi, ki jih v podjetju uporablja predvsem oddelek IT za lažje ugotavljanje in odpravljanje napak. Definirani so postavitev, inštalacija in uporaba strežnikov, ki jih podjetje uporablja, njihov namen, njihova redundantnost itd. V večjih podjetjih, kot je Odelo Slovenija, sta najpomembnejši infrastruktura in varnost mreže oz. mrežnih naprav. Iz tega razloga je v delu analizirana tudi mreža in prikazana konfiguracija, ki je bila potrebna za realizacijo projekta. V diplomskem delu je prikazana je tudi uporaba sistema OMES (angl. Odelo Manufacturing Execution System), ki je bil razvit v podjetju Odelo Farba. Na koncu pa je podana analiza predhodnega in novega sistema ter ugotovljene prednosti in slabosti obeh sistemov.
Ključne besede: informacijski sistemi, proizvodnja, novi sistem, nadzorovanje IT-sistema, mrežna infrastruktura, mrežna oprema, termalni tiskalnik, MES
Objavljeno v DKUM: 24.08.2021; Ogledov: 544; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (2,93 MB)

10.
Oblikovanje dostopnih pravic po standardu ISO 27001
Klavdija Martinjak, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja in organizacije se vse bolj zavedajo pomembnosti informacij, ki so ključne za upravljanje procesov. Učinkovit nadzor z upoštevanjem mednarodno uveljavljenih varnostnih standardov je osnova informacijske varnosti. V informacijskih sistemih so shranjeni pomembni podatki za upravljanje in vodenje podjetij in organizacij, dostop do njih pa je treba skrbno nadzorovati, saj ta nadzor pomeni enega najpomembnejših temeljev informacijske varnosti. V diplomskem delu obravnavamo dodeljevanje dostopnih pravic v informacijskem sistemu Infor LN. Prav te dodeljene pravice so nepregledne in vnos novih zahteva veliko dodatnega ročnega dela za posamezni subjekt. Sledili smo dvema najpomembnejšima ciljema, tj. razvrstiti subjekte z enakimi nivoji pooblaščenosti v matriko dostopnih pravic in izboljšati kontrolo dodeljevanja teh. Obstoječe dostopne pravice smo razvrstili v nove skupine, imenovane vloge oz. role, ki so skupne za več subjektov. Te smo uporabili v matriki, s čimer smo dosegli boljšo preglednost ter enostavno delo z dodajanjem in odvzemanjem avtorizacij. Z upoštevanjem mednarodnega standarda ISO 27001, ki zahteva evidentirane procese, smo zasnovali postopek potrjevanja in odobravanja dostopnih pravic.
Ključne besede: poslovno informacijski sistem, standard ISO 27001, ključni uporabnik, dostopne pravice.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 678; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici