1. Analiza problematike varovanja osebnih podatkov v zdravstvenih organizacijahAnja Poličnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: V magistrskem delu smo se osredotočili na zaščito osebnih podatkov, s katerimi se srečujejo zaposleni v zdravstvenih organizacijah, kjer lahko v dobi digitalizacije prihaja do povečanega tveganja za kršenje zasebnosti, saj posamezniki pogosto brez namere razkrivajo več podatkov, kot si mislijo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, pri čemer smo s pomočjo analize in drugih metod pregledali domačo in tujo literaturo. Opravili smo tudi pregled 683 mnenj informacijskega pooblaščenca, ki so bila podana od sprejetja SUVP (25. maja 2018) in do sprejetja ZVOP-2 (26. januarja 2023), ki smo jih razvrstili v kategorije glede podane tematike.
Rezultati: Po pregledu mnenj IP smo ugotovili, da je v danem obdobju nastalo največ mnenj na temo covida-19. Največ mnenj je bilo podanih na podlagi pravne podlage SUVP in ZVOP-1.
Razprava in sklep: Za ustrezno varstvo osebnih podatkih je treba vzpostaviti določena pravila, ki jih morajo zaposleni v zdravstvu pri svojem delu upoštevati, saj prihajajo v stik z občutljivimi podatki pacientov za preprečitev morebitnih zlorab in kršitev. Ključne besede: osebni podatki, informacijski pooblaščenec, zdravstvo Objavljeno v DKUM: 11.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,84 MB) |
2. Analiza in mednarodna primerjava uporabe brezpilotnih letalnikov v policiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostJaka Perme, 2020, diplomsko delo Opis: Razvoj in napredek tehnologije v današnjem svetu odpirata vse več novih možnosti na praktično vseh področjih, na katerih ljudje delujemo. Vse od nastanka brezpilotnih letalnikov do danes so sčasoma postali vse pomembnejši del človekovega vsakdana. Brezpilotne letalnike tako srečujemo na vedno več prej še nepredstavljivih področjih. Uporabljajo jih za krajšanje prostega časa, gašenje požarov, dostavo paketnih pošiljk, zdravil in še bi lahko naštevali. Kot na vseh drugih področjih so brezpilotni letalniki uporabni tudi v policiji. V diplomskem delu tako analiziramo nastanke in razvoj brezpilotnih letalnikov skozi zgodovino. Nadalje jih razdelimo glede na njihove karakteristike ter pojasnimo prednosti in slabosti njihove uporabe. Zakonsko pregledamo urejenost zakonodaje v Sloveniji na področju brezpilotnih letalnikov. Z mednarodno primerjavo, vključno z Evropsko unijo, Združenimi državami Amerike, Veliko Britanijo in Nemčijo, ugotavljamo, kako je v naštetih državah urejena normativno pravna ureditev uporabe brezpilotnih letalnikov v zasebne namene in kako se z uporabo brezpilotnih letalnikov pri opravljanju nalog v posamezni državi srečuje policija. V nadaljevanju predstavimo ugotovitve zakonske urejenosti področja brezpilotnih letalnikov, njihovo uporabo in zakonske omejitve glede posega v človekove pravice, in sicer s pomočjo poročila Informacijskega pooblaščenca. Ta v svojem poročilu predstavi tveganja v povezavi z varovanjem informacijske zasebnosti in opozori na številne možnosti posega v zasebnost in varstvo človekovih pravic s strani brezpilotnih letalnikov. Pomembno je, da je uporaba brezpilotnih letalnikov v policiji določena z zakonom in da sta konkretno določena namen in vrsta naloge, pri katerih si policisti lahko pomagajo z brezpilotnim letalnikom. Zaradi številnih prednosti, ki jih uporaba brezpilotnih letalnikov prinaša, bodo kmalu postali pomemben člen pri opravljanju policijskega dela po vsem svetu. Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni letalniki, človekove pravice, organi pregona, informacijski pooblaščenec Objavljeno v DKUM: 04.09.2020; Ogledov: 1285; Prenosov: 156
Celotno besedilo (1,02 MB) |
3. Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki : izbrani vidikiAljoša Polajžar, 2020, magistrsko delo Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni.
Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP).
V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora.
Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio.
V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene.
Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo. Ključne besede: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji. Objavljeno v DKUM: 15.07.2020; Ogledov: 2049; Prenosov: 800
Celotno besedilo (1,30 MB) |
4. Analiza varstva osebnih podatkov po predlogu ZVOP-2 : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTara Tanita Jacksteit, 2019, diplomsko delo Opis: Osebni podatki se nanašajo na določeno fizično osebo ter vsebujejo informacijo o lastnostih, stanju, ravnanju ali razmerju obravnavane osebe. V diplomskem delu so predstavljeni različni zakoni na področju varstva osebnih podatkov: Zakon o varstvu osebnih podatkov – 1 (ZVOP-1, 2005), predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov – 2 (pZVOP-2, 2018) ter Evropska uredba o varstvu osebnih podatkov – General data protection regulation (GDPR, L 119/2 Uredba EU 216/679). Predpostavljena je tudi zgodovina varstva osebnih podatkov. Ob tem je opisana funkcija Informacijskega pooblaščenca, njegove pristojnosti in obveznosti, razloženi so osnovni pojmi na področju varstva osebnih podatkov ter načini zavarovanja oziroma postopki preprečitve zlorabe osebnih podatkov. Ključne besede: diplomske naloge, ZVOP-1, pZVOP-2, GDPR, osebni podatek, informacijski pooblaščenec Objavljeno v DKUM: 20.09.2019; Ogledov: 1683; Prenosov: 224
Celotno besedilo (960,35 KB) |
5. Zagotavljanje pravice do varovanja osebnih podatkov skozi prakso Ustavnega sodišča RS, Sodišča EU in nadzornih organov : univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Zorn, 2019, diplomsko delo Opis: Pravica do varstva osebnih podatkov predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic, zato je njeno zagotavljanje pomembno z vidika demokratičnosti družbe.
V diplomskem delu je predstavljena slovenska in evropska zakonodaja, ki urejata področje varstva osebnih podatkov. Nadalje je predstavljeno in primerjano delo Informacijskega pooblaščenca in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na podlagi letnih poročil za obdobje od 2016 do 2018. V diplomskem delu so predstavljene in primerjane izbrane odločitve Ustavnega sodišča RS in Sodišča Evropske unije. Na podlagi pregleda zakonodaje, letnih poročil nadzornih organov ter sodne prakse je predstavljena pravna ureditev na področju varstva osebnih podatkov, predstavljena je opredelitev Ustavnega sodišča in Sodišča EU do pojma varovan osebni podatek ter predstavljeno delo nadzornih organov v Sloveniji in na ravni Evropske Unije za obdobje od 2016 do 2018. Ključne besede: diplomske naloge, pravica do varovanja osebnih podatkov, Ustavno sodišče, Sodišče EU, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Informacijski pooblaščenec Objavljeno v DKUM: 09.09.2019; Ogledov: 1251; Prenosov: 177
Celotno besedilo (870,63 KB) |
6. ANALIZA VPLIVA ODLOČITEV INFORMACIJSKEGA POOBLAŠČENCA NA PODROČJU INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKIH TEHNOLOGIJSimon Vrbanič, 2018, diplomsko delo Opis: Z intenzivnostjo informacijsko komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT) obseg podatkov o posameznikih nesluteno narašča. V delu diplomskem delu smo preučili vpliv Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) na uporabo in smeri razvoj IKT. Predstavili smo vlogo in naloge Informacijskega pooblaščenca, klasificirali in longitudinalno pregledali izdane odločbe 2010–2015 za področje dostopa do informacij javnega značaja in z metodo tematske mreže analizirali ključne odločbe. Zaznali smo, da se v ključnih primerih kaže vpliv na razvoj uporabe storitev informacijske družbe. Z intervjujem z namestnikom informacijske pooblaščenke smo poglobili strokovno in izkustveno razsežnost diplomskega dela. Ugotovili smo, da zasebnost kot pravica in vrednota ne bo izginila in da IKT postajajo osrednji nosilec naše identitete. Ključne besede: Informacijski pooblaščenec, dostop do informacij javnega značaja, varstvo osebnih podatkov, IKT Objavljeno v DKUM: 05.09.2018; Ogledov: 1658; Prenosov: 82
Celotno besedilo (1,17 MB) |
7. Informacijski pooblaščenec v Republiki Sloveniji in Estoniji : primerjalna analizaMartina Zgonc, 2017, diplomsko delo Opis: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. novembra 2005. Inšpektorat za varstvo podatkov in dostopa do informacij Republike Estonije pa je nadzorni organ, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje. V okviru svojih pristojnosti oba organa delujeta na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja. Z odprtostjo informacij na eni strani ter nadzorom in varstvom zasebnosti na drugi strani Informacijski pooblaščenec stremi k učinkovitemu uresničevanju dveh temeljnih človekovih pravic, ki sta zagotovljeni že z ustavo.
Izsledki naše raziskave/analize kažejo, da se število pritožb, prekrškov itd. v Sloveniji še vedno iz leta v leto povečuje in da je njihovo število v Sloveniji bistveno večje kot v Estoniji. Izboljšala se je predvsem ozaveščenost in poznavanje obeh področij. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da postaja obvladovanje želja po obdelavi osebnih podatkov vse težje. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije se namreč pojavlja napačno interpretiranje pravice do zasebnosti. Urad informacijskega pooblaščenca povečanje vidi kot negativni kazalnik, ki kaže na manjšo oziroma nezadostno odzivnost organov na prvi stopnji. Ključne besede: informacijski pooblaščenec, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja, Slovenija, Estonija, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 16.03.2017; Ogledov: 1932; Prenosov: 178
Celotno besedilo (702,06 KB) |
8. ErarMajda Breznik, 2016, diplomsko delo Opis: Vlada Republike Slovenije je leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji), ustanovila Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, ki je kot samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji, nadomestila Urad RS za preprečevanje korupcije.
Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začel veljati 5. junija 2010 je razveljavil Zakon o preprečevanju korupcije in je bil sprejet za namen krepitve delovanja pravne države, določanja ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov – vse to je tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije, katere ime je zakon ohranil, razširil pa je njene pristojnosti. Vodstvo komisije, ki ga trenutno zastopajo predsednik Boris Štefanec in pomočnika dr. Igor Lamberger in Alma Sedlar, na predlog posebne komisije, imenuje predsednik države.
Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru izvajanja svojih pristojnosti zasnovala projekt Transparentnost, katerega namen je doseči transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti in s tem povečanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Kot sredstvo za javno dostopnost informacij, je komisija za preprečevanje korupcije uvedla spletno aplikacijo Supervizor, s katero je javno objavila podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov in tako omogočila spremljanje izdatkov javnih institucij.
Aplikacijo Supervizor je 7. julija 2016 nadomestila nova, nadgrajena spletna aplikacija Erar, ki dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov.
Uvedba navedenih spletnih aplikacij je utemeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri dostopanju do informacij pa se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Pomembno vlogo pri izvajanju številnih funkcij, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi varstva osebnih podatkov, opravlja neodvisen državni organ - Informacijski pooblaščenec.
V svojem delu zlasti predstavljam pristojnosti in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, osredotočam se na predstavitev zakonodaje in pomembnejših pojmov s tega področja ter ugotavljam, ali je Komisija za preprečevanje korupcije z vzpostavitvijo spletne aplikacije Supervizor oziroma Erar, dejansko pripomogla k zagotavljanju javnosti in odprtosti
delovanja organov kot tudi, ali je omogočila uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ključne besede: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Korupcija, Integriteta, Supervizor, Erar, Informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Informacijski pooblaščenec Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 2008; Prenosov: 104
Celotno besedilo (1,48 MB) |
9. URESNIČEVANJE ZAKONA O DOSTOPU DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKI OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNI AGENCIJIMateja Dražnik, 2016, diplomsko delo Opis: Z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja se uresničuje ustavna pravica državljanov do vpogleda delovanja državnih organov in nadzor nad njihovim delovanjem. Tudi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija je kot samostojna vladna služba zavezana spoštovati določila ZDIJZ in prosilcem omogočiti vpogled v informacije javnega značaja. Sama narava obveščevalnega dela temelji na načelu tajnosti delovanja in na tajnosti dokumentov kar omejuje dostop do informacij. Javnost, ki postaja zaradi tehnološkega razvoja, kamor spada tudi razvoj svetovnega spleta vse bolj informirana, se sklicuje na interes javnosti razkritja informacij, ki je močnejši od stopnje tajnosti, s katero želijo obveščevalne službe prikriti določene nepravilnosti in tako zlorabijo tajnost za druge interese. Javni interes postaja v razvoju demokracije pomemben pojem in predstavlja tudi izjemo, ki dovoljuje dostop do informacij javnega značaja. Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, informacija javnega značaja, prost dostop do informacij, javni interes, Informacijski pooblaščenec, tajnost, nacionalna varnost, nadzor, transparenstnost. Objavljeno v DKUM: 18.11.2016; Ogledov: 1470; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,33 MB) |
10. Varstvo osebnih podatkov študentov na primeru visokošolskega zavoda : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloCecilija Loparič Hercog, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo varstvo osebnih podatkov študentov.
Za uspešno spoznavanje s problematiko varstva osebnih podatkov smo se najprej osredotočili na razpoložljivo teorijo s tega področja, na vprašanja, kaj sploh varstvo osebnih podatkov je in zakaj je tako zelo pomembno. Iskali smo odgovor na vprašanje kaj je osebni podatek. Nadalje smo se sprehodili skozi pravno ureditev osebnih podatkov v Evropi in doma. Spoznali smo, kako varstvo osebnih podatkov ureja zakonodaja in kako interni pravilniki Univerze v Mariboru in njenih članic ter s primerjavo obeh ugotovili, da je področje varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru in njenih članicah urejeno skladno z zakonodajo. Na področju varstva osebnih podatkov ima številne pristojnosti Informacijski pooblaščenec, državni organ, ki je tako inšpekcijski kot prekrškovni organ, deluje pa tudi na področju dostopa do informacij javnega značaja. Preverili smo, ali je Informacijski pooblaščenec obravnaval kršitve varstva osebnih podatkov študentov na Univerzi v Mariboru oz. njenih članicah in ugotovili, da je Informacijski pooblaščenec prejel skupaj 13 prijav zoper Univerzo v Mariboru oz. njene članice, pri obravnavi le-teh pa ni ugotovil hujših kršitev Zakona o varstvu osebnih podatkov - 1(2007). Z anketo, ki smo jo izvedli med študenti 1. in 3. letnikov na eni izmed članic Univerze v Mariboru smo poiskali odgovore na vprašanja, v kolikšni meri študenti poznajo področje varstva osebnih podatkov in ali zaupajo visokošolskemu zavodu kot upravljavcu zbirk njihovih osebnih podatkov. Rezultati ankete so pokazali, da študenti ne glede na to, da zakonodajo in pravilnike Univerze v Mariboru in njenih članicah s področja varstva osebnih podatkov slabo poznajo ali sploh ne poznajo, zaupajo, da visokošolski zavod Univerza v Mariboru skrbno ravna z njihovimi osebnimi podatki in v veliki večini navajajo, da nimajo negativnih izkušenj s kršitvami zaposlenih na visokošolskem zavodu s področja varstva njihovih podatkov. Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, pravna ureditev, visokošolski zavodi, študenti, kršitve, nadzor, informacijski pooblaščenec, Zakon o varstvu osebnih podatkih, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 14.09.2015; Ogledov: 2187; Prenosov: 162
Celotno besedilo (450,93 KB) |