| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Integralni model za deležnike v turizmu z logistiko in it-podporo
Nejc Mraz, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu v širšem kontekstu obravnavamo turistični sistem, in sicer njegove deležnike, ponudbo in vlogo informacijskih tehnologij z logistiko. V kritičnem pregledu literature predstavimo razvoj turizma, opredelitve, deležnike, kategorije in jedro turizma – turistično ponudbo. V nadaljevanju predstavimo razmeroma nov koncept Turizma 4.0 in vlogo informacijske podpore in logistike v njem. V osredju Turizma 4.0 je turist in sodelovanje vseh deležnikov, kar pomeni tudi informacijsko in logistično podporo s strani ponudnikov neturističnih storitev. Natančneje predstavimo dnevne utripajoče ponudbe in vlogo logistike in informacijskih tehnologij v delovanju le-teh. Razvijemo integralni model, s katerim predlagamo, kaj in kako izboljšati delovanje dnevnih utripajočih ponudb v luči Turizma 4.0 z informacijsko in logistično podporo. Nenazadnje pa predstavimo odprta vprašanja za razvoj turističnega produkta in dnevnih utripajočih ponudb s sklepnimi mislimi.
Ključne besede: turizem, logistika, informacijske tehnologije, deležniki, hotel, DUP
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 67; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
OTS 2022 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : zbornik petindvajsete konference, Maribor, 7. in 8. september 2022
2022, zbornik

Opis: V zborniku petindvajsete konference OTS 2022 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljene izkušnje in, skozi konkretne projekte, dokazano uspešni pristopi in dobre prakse naslavljanja arhitekturnih izzivov, povezanih z vpeljavo umetne inteligence in strojnega učenja, zasnove in vpeljave rešitev poslovne inteligence, učinkovite obdelave velepodatkov in podatkovnih tokov, apliciranja vzorcev pri zasnovi mikrostoritvenih in brezstrežniških arhitektur, uporabe zmožnosti tehnologij veriženja blokov in decentraliziranih aplikacij, digitalne preobrazbe in posodobitve IKT rešitev na osnovi funkcionalnosti, ki jih omogočajo digitalne denarnice, apliciranja agilnih metod ter izboljšanjem odzivnosti pri zagotavljanju učinkovite podpore poslovnim procesom, integracije sistemov in razvoja podpornih storitev pametnega doma, telemedicine in zelenega prehoda, razvoja in optimizacije mobilnih, spletnih in oblačnih rešitev ter uporabe sodobnih in aktualnih, tudi odprtokodnih, tehnologij pri razvoju naprednih informacijskih rešitev in storitev.
Ključne besede: informatika, informacijske tehnologije, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, agilne metode, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost
Objavljeno v DKUM: 07.09.2022; Ogledov: 192; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (44,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Vpliv informacijskih tehnologij na trajnostno uspešnost organizacij
Doroteja Vidmar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Organizacije se v današnjem času spopadajo z zahtevami po hitrih prilagoditvah poslovanja, ki prihajajo s strani njihovih strank, poslovnih partnerjev, konkurentov in s strani zakonodaje. Tako digitalna kot trajnostna preobrazba sta v zadnjih letih postali nujni strateški usmeritvi, ki se ju organizacije poslužujejo z namenom dolgoročnega preživetja in izboljšanja konkurenčne prednosti. Predstavljena raziskava prikazuje, da je trajnostni in digitalizacijski vidik sprememb, ki se v organizacijah odvijajo sočasno, mogoče integrirati. Povezava je prikazana v interdisciplinarnem raziskovalnem modelu, ki povezuje področja informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. V okviru raziskave smo izvedli intervjuje in anketiranje v malih, srednje velikih in velikih organizacijah v Sloveniji. Raziskali smo, kateri dejavniki informacijskih tehnologij, organizacijski dejavniki in dejavniki poslovnega okolja vplivajo na spremembe, uvedene v poslovni model, s poudarkom na digitalizaciji poslovnega modela. Prav tako smo se osredotočili na vpliv sprememb poslovnega modela na tri sestavine trajnostne uspešnosti: finančno, okoljsko in družbeno. Gre za prvo tovrstno integracijo raziskovalnih področij informacijskih sistemov, poslovnih modelov in trajnostnega razvoja. Izsledki raziskave ponujajo globlji vpogled v spremembe, ki se v organizacijah odvijajo pod vplivom informacijskih tehnologij ter organizacijskega in poslovnega okolja. Rezultati raziskave so zanimivi tako za deležnike v organizacijah kot za raziskovalce, ki iščejo nove načine za spodbujanje trajnostnega razvoja in digitalizacije v organizacijah.
Ključne besede: informacijske tehnologije, IT, IS, poslovni modeli, trajnostna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 641; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,23 MB)

4.
5.
Družbeni mediji : interno učno gradivo za predmet Arhitektura interaktivnih medijskih vsebin
Gregor Polančič, 2015, drugo učno gradivo

Ključne besede: informacijske tehnologije, družbeni mediji
Objavljeno v DKUM: 05.01.2021; Ogledov: 608; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Informacijske tehnologije za prvo psihosocialno pomoč
Miha Peternelj, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo raziskali, ali lahko s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij zagotovimo osnovno prvo psihosocialno pomoč tudi osebam, ki je drugače ne bi prejele ali pa se ne želijo izpostavljati in je poiskati same. Namen: Želeli smo preveriti, ali je današnja družba pripravljena na interakcijo in implementacijo informacijske tehnologije v povezavi z lastnim tako fizičnim kot mentalnim zdravjem. Metode dela: Želene in iskane podatke smo dobili z iskanjem podobnih rešitev na spletu, pridobivanjem informacij s pomočjo spletnih člankov ter druge literature, tudi s pomočjo spletnih portalov, kot je YouTube. Relevantne podatke za analizo in statistično obdelavo smo pridobili predvsem s spletno anketo, bazen anketirancev pa smo polnili s pomočjo socialnih omrežij. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili informacije o poznavanju prve psihosocialne pomoči, uporabi pametnih naprav v vsakdanu, ter zaupanju v informacije, ki bi jih moderna tehnologijja s pomočjo umetne intelligence ponudila na področju mentalnega zdravja ter spoprijemanja s stresom. Z njegovo pomočjo smo tudi statistično obdelali podatke. Zajetih je bilo 150 anketirancev. Vprašalnik je bil razdeljen na dva dela, kjer so anketiranci odgovarjali na vprašanja, vezana na poznavanje modernih tehnologij in poznavanje ter nudenje prve psihosocialne pomoči. Razprava in zaključek: Glede na tematiko in trenutno stopnjo ozaveščenosti predvidevamo, da je trenutna situacija nenaklonjena uporabi modernih tehnologij za možnosti prve psihosocialne pomoči. Prebivalstvo še vedno raje zaupa osebnemu stiku z zdravnikom, ki je zavezan poklicni molčečnosti, ali še raje ostaja anonimno in se tovrstne oblike pomoči sploh ne poslužuje.
Ključne besede: prva psihosocialna pomoč, umetna inteligenca, informacijske tehnologije
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 385; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
OTS 2019 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik štiriindvajsete konference, Maribor, 18. in 19. junij 2019
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: Prispevki, zbrani v zborniku že 24. strokovne konference Sodobne informacijske tehnologije in storitve, naslavljajo izjemno aktualne izzive, s katerimi se informatiki, programski inženirji, računalničarji, podatkovni znanstveniki, arhitekti, razvijalci ter upravljalci informacijskih rešitev in storitev srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Avtorji predstavljajo inovativne rešitve in skozi konkretne projekte pridobljene izkušnje s/z: vpeljavo tehnologij strojnega učenja in obogatene inteligence, uporabo tehnologij in platform veriženja blokov, razvojem šibko sklopljenih mikrostoritev, popolno virtualizacijo in izkoriščanjem porazdeljenih infrastruktur, zagotavljanjem kibernetske varnosti, zaupnosti in zasebnosti, skaliranjem agilnih metod v porazdeljenih projektnih skupinah, vpeljavo agilnih pristopov v sklopu avtomatiziranih in neprekinjenih procesov razvoja, testiranja, integracije in dostave, posodobitvijo in nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov, razvojem uporabniško prijaznih spletnih in mobilnih rešitev in uvajanjem sodobnih programskih jezikov in razvojnih okolij.
Ključne besede: informatika, strojno učenje, virtualna okolja, zborniki, kibernetska varnost, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, obogatena inteligenca, tehnologija veriženja blokov, porazdeljene infrastrukture, mikrostoritve, agilne metode, spletne tehnologije, mobilne aplikacije, programski jezik
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1005; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (27,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Varstvo otrok na družabnih omrežjih po Splošni uredbi o varstvu podatkov
Nina Gradišnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (v nadaljevanju: Uredba) je na področje varovanja osebnih podatkov prinesla veliko sprememb. Ena izmed njih določa, da je obdelava osebnih podatkov otroka, ki temelji na soglasju iz člena 6(1a) Uredbe in se nanaša na storitve informacijske družbe, ki se ponujajo direktno otroku, zakonita le, če takšno odobritev da ali odobri nosilec starševske skrbi otroka. Ker gre za nov predpis in se sodna praksa še ni razvila, se na to tematiko odpira mnogo vprašanj, na številna izmed njih pa še ni odgovora. Tako ni jasno, kaj naj bi pomenil termin, da se »storitev informacijske tehnologije ponuja direktno otroku«. Iz ohlapnih smernic organov Evropske Unije, bi se dalo razbrati, da so to tiste storitve, iz uporabe katerih se otroka izrecno ne izključi. Slednje bi pomenilo, da se ta člen nanaša tudi na družabna omrežja. Vsaj s strani omrežij: Facebook, Snapchat in Google, ugotovimo, da se tega člena, v kolikor je le mogoče izognejo. Kot osrednja pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov služi pogodba, člen 8 Uredbe pa se uporabi le v primeru, ko je za določen osebni podatek (na primer podatek o političnem mnenju, ki spada pod posebne vrste osebnih podatkov) potrebna izrecna privolitev in se ga ne more skriti pod namen izvajanja pogodbe. V pravilnikih posameznih družabnih omrežij lahko zasledimo neskladnosti z Uredbo, kot je na primer kršitev jasnosti in preprostosti jezika iz uvodne določbe 58, člena 7(2) ter 12(1). Najdemo tudi skrita in vnaprej odkljukana okenca, ki vsebinsko določajo obseg pooblastitev glede zbiranja podatkov o otroku, kar bi lahko bila kršitev uvodne določbe 32 Uredbe. Ugotovimo, da je prostora za izboljšave še na pretek in z zanimanjem lahko pričakujemo razvoj, ki ga bo ubrala Uredba in spremembe, ki jih bo še prinesla.
Ključne besede: Splošna uredba o varstvu podatkov, varstvo osebnih podatkov, privolitev otroka, storitve informacijske tehnologije, družabna omrežja, Facebook, Snapchat, Gooogle
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 908; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

9.
Zloraba telekomunikacijske tehnologije za izvršitev kaznivega dejanja
Rok Pleteršek, 2018, magistrsko delo

Opis: Telekomunikacijske tehnologije predstavljajo enega izmed bistvenih elementov tehnološkega razvoja, ki ključno vplivajo na sedanjost in prihodnost delovanja sodobne družbe. V obdobju zadnjih štirih desetletij smo bili priča korenitim spremembam na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), saj so slednje prodrle na vsa področja človekovega delovanja. Poleg fizičnega sveta so nam ponudile vstop v tako imenovan virtualni svet, ki zaradi svoje globalne narave praktično nima meja oz. še ima razvoj na tem področju toliko manevrskega prostora, da ob ovire še nismo trčili. Razvoj telekomunikacijske tehnologije pa ima tudi temno stran. Ta so zlorabe, ki se lahko pojavljajo v obliki tradicionalnih kaznivih dejanj, ki so izvršena s pomočjo IKT tehnologij, ali pa v obliki kaznivih dejanj kibernetskega kriminala. Telekomunikacije so namreč lahko tarča ali orodje kaznivega dejanja, lahko pa predstavljajo sredstvo pomoči pri kriminalnem dejanju. Z magistrskim delom želimo opozoriti na velik problem zlorab elektronskih komunikacij, predstaviti posledice le-teh ter ne nazadnje raziskati kazenskopravne opredelitve in standarde, ki jih postavlja domača kazenskopravna zakonodaja, ter ugotoviti, ali jih je sposobna sankcionirati. Uvodno poglavje dela je posvečeno ciljem, hipotezam, predpostavkam in omejitvam ter metodam raziskovanja. Nato sledi kratek pregled 2000-letnega razvoja telekomunikacijske tehnologije in oris same razsežnosti zlorab. V 3. poglavju definiramo pojem zlorabe telekomunikacijske tehnologije in izpeljemo delovno opredelitev, ki nas spremlja skozi vsa preostala poglavja. Bralca nato seznanimo s pojmom kibernetske kriminalitete ter mu predstavimo Konvencijo o kibernetski kriminaliteti Sveta Evrope in ga uvedemo v kaznivost zlorab telekomunikacijske tehnologije. Osrednji del magistrskega dela predstavljajo kazniva dejanja kibernetskega kriminala v 4. poglavju in izbrane metode ter tipi zlorab elektronskih komunikacij v 5. poglavju. Jedro sestavljata kazenskopravna opredelitev kaznivih dejanj kibernetskega kriminala, ki jih postavljata Kazenski zakonik (KZ-1) in Konvencija o kibernetski kriminaliteti, ter predstavitev izbranih metod in tipov zlorab elektronskih komunikacij s konkretnimi primeri. V naslednjem poglavju analiziramo dogodek odtujitve mobilnega telefonskega aparata slovenskega uporabnika, ki mu je sledila zloraba v višini 64.254,03 EUR. Magistrsko delo zaključimo s temeljnimi ugotovitvami, s katerimi zavržemo oz. potrdimo hipoteze, povzamemo dileme na področju kibernetskega kriminala in napovemo, v katero smer bodo šle zlorabe telekomunikacijske tehnologije v prihodnje ter kako naj temu sledi kazensko pravo.
Ključne besede: zloraba elektronskih komunikacij, kibernetski kriminal, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kazniva dejanja informacijske tehnologije, telekomunikacije, konvencija o kibernetski kriminaliteti, kazenski zakonik KZ-1.
Objavljeno v DKUM: 14.06.2018; Ogledov: 1490; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

10.
Družbeni mediji : interno učno gradivo za predmet Arhitektura interaktivnih medijskih vsebin
Gregor Polančič, 2015, drugo učno gradivo

Ključne besede: informacijske tehnologije, družbeni mediji
Objavljeno v DKUM: 14.09.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici