| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 198
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Zbornik povzetkov, 19. dnevi varstvoslovja, Ankaran, 6. in 7. junij 2018
2018, druge monografije in druga zaključena dela

Opis: Na 19. Dnevih varstvoslovja, nacionalni konferenci s področja varnosti, letos sledimo aktualni osrednji tematiki – izzivom zagotavljanja varnosti v prometu. V zborniku so zbrani napovedniki petih okroglih miz, povzetki prispevkov enajstih tematskih sekcij in povzetki prispevkov 2. Slovenskih dnevov detektivske dejavnosti. Prispevki odpirajo obsežen nabor vprašanj nacionalnovarnostnega sistema, kazenskega pra- vosodja in drugih področij varstvoslovnega raziskovanja. V program in zbornik 19. Dnevov varstvoslovja smo poleg tradicionalnih vsebinskih sklopov uvrstili nekatere teme, ki so se v zadnjem obdobju pokazale kot posebej aktualne: izzivi zagotavljanja varnosti v prometu, varstvo pred naravnimi in drugimi nesreča- mi v slovenskem morju in na obali, prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije, policijsko pridržanje, korporativna varnost v kompleksnih sistemih ter aktualna vprašanja in izzivi na področju policijske dejav- nosti, kriminalistike, informacijske varnosti, zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, varnost v prometu, korporativna varnost, detektivska dejavnost, policijska dejavnost, kazensko pravosodje, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 864; Prenosov: 304
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

32.
Informacijska varnost interneta stvari
Ajda Eržen, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava področje informacijske varnosti interneta stvari (IoT). V prvem delu so podane teoretične osnove s področja informacijske varnosti in interneta stvari. Opisan je način delovanja naprav interneta stvari in njihova infrastruktura. Navedene so prednosti in slabosti uporabe tovrstnih naprav, predvsem iz vidika varnosti. Na podlagi rezultatov različnih raziskav in tujih virov smo izoblikovali priporočila za varno uporabo naprav interneta stvari za posameznike in podjetja. V empiričnem delu je bila izvedena analiza, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali ozaveščenost slovenskih uporabnikov interneta o varnosti ter o grožnjah, ki jih prinaša uporaba interneta in naprav interneta stvari. Rezultate ankete smo statistično obdelali in z uporabo ustreznih testov hipotez odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, kažejo, da izraz IoT med slovenskimi uporabniki interneta ni dobro poznan. Večina uporabnikov interneta ocenjuje, da so IoT naprave uporabne, vendar se ob uporabi počutijo ogroženi. V splošnem lahko trdimo, da se slovenski uporabniki interneta ocenjujejo kot ozaveščene na področju varnosti, vendar drugi rezultati raziskave nakazujejo, da temu ni ravno tako.
Ključne besede: - informacijska varnost - grožnje varnosti - internet stvari - IoT - tveganja pri uporabi - priporočila za varno uporabo - ozaveščenost
Objavljeno: 22.05.2018; Ogledov: 1353; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

33.
Nepooblaščeno zbiranje poslovnih podatkov gostinskih lokalov preko Wi-Fi
Vladimir Mačužić, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo pojav in razvoj Wi-Fi tehnologije in kibernetske kriminalitete ter potrebo po učinkovitih varnostnih nastavitvah računalniških sistemov z namenom preprečevanja nepooblaščenega dostopanja do poslovnih podatkov. V magistrskem delu je prikazana problematika varnosti Wi-Fi tehnologije in varnostnih nastavitev računalniških sistemov gostinskih lokalov, ki uporabnikom predstavljajo dodatno tveganje za nepooblaščeno dostopanje do poslovnih podatkov. V delu so predstavljeni ukrepi in rešitve za izboljšanje varnosti Wi-Fi tehnologije in varnostnih nastavitev računalniških sistemov. Predstavljeni so tudi načini ozaveščanja uporabnikov glede kibernetske kriminalitete in varnosti, ki bodo uporabnikom omogočili bolj rigorozno nastavitev varnostnih protokolov, ter percepcije kibernetskega prostora kot vse bolj razvijajočega se segmenta, polnega inovativnih groženj. S študijem in analiziranjem literature smo opisali in predstavili Wi-Fi tehnologijo ter njene varnostne slabosti. Prav tako smo predstavili kibernetsko kriminaliteto, nepooblaščene vdore v računalniške in druge informacijske sisteme ter akterje, ki izvajajo nepooblaščene vdore. Z analitično metodo smo predstavili trenutno stanje moderne Wi-Fi tehnologije in varnosti ter prikazali najbolj znane primere nepooblaščenih vdorov v zadnjih letih. Nadalje smo s pomočjo kvantitativne metode oziroma ankete prišli do spoznanj, da so potrebni dodatni varnostni mehanizmi in ozaveščanje uporabnikov z namenom vzpostavitve učinkovite digitalne varnosti. S pomočjo raziskovanja potrebe po boljši ozaveščenosti lastnikov gostinskih lokalov glede kibernetske varnosti in neučinkovitih varnostnih mehanizmov le-teh pričakujemo, da bodo lastniki gostinskih lokalov kibernetske grožnje razumeli kot realne in vseprisotne.
Ključne besede: brezžična omrežja, Wi-Fi, podatki, poslovni podatki, nepooblaščeni vdori, informacijska varnost, gostinski lokali, magistrska dela
Objavljeno: 04.05.2018; Ogledov: 692; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (3,92 MB)

34.
Grožnja izsiljevalske programske opreme za organizacije v kibernetskem prostoru
Uroš Potkonjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Uporaba digitalne tehnologije v kibernetskem prostoru nam prinese ogromno pozitivnih stvari, a smo zaradi stalne prisotnosti v kibernetskem prostoru izpostavljeni tudi nevarnostim. Hiter zaslužek v kibernetskem prostoru predstavljajo predvsem napadalci, ki stojijo za izsiljevalsko programsko opremo. Napadalci prežijo na uporabnike, ki nimajo posodobljenega sistema, uporabljajo zastarelo opremo ali pa so nepazljivi in napadalcem preko datotek sami pustijo dostop v sistem. V zadnjem obdobju lahko zasledimo vse pogostejše napade na organizacije. Slednje so za napadalce odlične žrtve, saj so zaradi pomembnosti informacij prisiljene v plačilo odkupnine ali, v kolikor je to mogoče, obnovitve sistema. Organizacije lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja možnosti napada izsiljevalske programske opreme z rednimi varnostnimi kopijami, dobro postavljenim varnostnim sistemom in usposabljanjem zaposlenih. Napadalci bodo tudi v prihodnje razvijali zlonamerno programsko opremo, zato si bodo morali individualni uporabniki in organizacije zagotoviti zadosten nivo informacijske varnosti pred obrambo.
Ključne besede: kibernetski prostor, informacijska varnost, kibernetska kriminaliteta, grožnje, izsiljevalska programska oprema, organizacije, diplomske naloge
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 586; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (459,36 KB)

35.
Uvajanje sistema varovanja informacij
Matic Robnik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu bomo na začetku spoznali osnove elektronskega poslovanja. Ugotovili bomo, kaj je elektronsko poslovanje, se spoznali z nekaterimi definicijami in opredelili obseg delovanja elektronskega poslovanja. Nato se bomo posvetili vrstam elektronskega poslovanja, ki se pojavljajo v današnji strukturi. Seveda se bomo dotaknili tudi razvoja in rasti elektronskega poslovanja in njegovega vpliva. Predstavili pa bomo tudi prednosti in omejitve elektronskega poslovanja. V naslednjem poglavju se bomo posvetili informacijam in njeni varnosti. Opisali bomo lastnosti informacije in pomen njenega varovanja. Zaradi izredne pomembnosti varovanja informacij bomo natopredstavili standarde, ki to varovanje omogočajo. V nadaljevanju se bomo posvetili varnosti informacijskih sistemov, ki jih danes uporabljajo v organizacijah. Nato pa bomo predstavili vzpostavitev sistema varovanja informacij in faze tega procesa.
Ključne besede: Elektronsko pooslovanje, informacije, informacijska varnost, sistem varovanja informacij
Objavljeno: 22.12.2017; Ogledov: 768; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

36.
Izsiljevalski virusi kot grožnja informacijske varnosti v poslovnih okoljih
Nina Zakrajšek, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo obravnava področje programskih vsiljivcev, natančneje izsiljevalskih virusov, ki predstavljajo vse hujšo grožnjo informacisjkih sistemov. V teoretičnem delu naloge se je s pomočjo izsledkov v strokovni literaturi proučila zgodovina izsiljevalskih virusov in njihove glavne lastnosti. V aplikativnem delu je bila izvedena raziskava, s pomočjo katere se je proučilo, kakšno je trenutno stanje razširjenosti izsiljevalskih virusov v slovneskih poslovnih okoljih. Rezultati raziskave so bili primerjani z analizami, ki so bile opravljene drugod po svetu. Ugotovilo se je, da se stanje na področju prisotnosti in razširjenosti izsiljevalskih virusov v Sloveniji lahko primerja s stanjem na globalni ravni. Oblikovala so se priporočila, ki so lahko v pomoč ali v opozorilo vsem organizacijam, tako tistim, ki z isiljevalskimi virusi nimajo izkušenj, kakor tudi tistim, ki so se s tovrstnimi programskimi vsiljivci že soočile.
Ključne besede: - informacijska varnost - programski vsiljivci - izsiljevalski virus - poslovno okolje - Slovenija
Objavljeno: 22.11.2017; Ogledov: 569; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

37.
Mobilna naprava kot sredstvo za določanje lokacij uporabnika
Nejc Fabjan, 2017, diplomsko delo

Opis: Mobilne naprave so postale del vsakdana. Omogočajo nam, da vsakodnevne dejavnosti opravimo lažje in hitreje, istočasno so postale nekakšna stalnica, brez katere preprosto ne gre. Razvoj mobilnih naprav je prinesel tudi številne storitve, ki nam pomagajo pri vsakodnevnih opravilih, dejavnostih. Med temi storitvami je tudi določanje lokacij s pomočjo mobilne naprave. Delo nam predstavi, kaj sta mobilna naprava in lokacija ter kako delujeta v sinergiji – določanje lokacije s pomočjo mobilne naprave. Določanje lokacije s pomočjo mobilne naprave nam omogoči, da lahko določimo, kje se posameznik nahaja. Za določanje lokacije poznamo več različnih sistemov. Delo predstavi dva načina, in sicer določanje lokacije s pomočjo sistema GPS in pridobivanje lokacije s pomočjo brezžičnih omrežij. Podatki, ki jih sistema pridobita, se vedno nekje tudi hranijo, zato sledi predstavitev dogajanja po prejemu lokacijskih podatkov in njihovega shranjevanja. Prav tako je v delu predstavljeno, kaj lahko posameznik naredi glede hranjenja takšnih informacij. Pridobljeni podatki pa niso le shranjeni, ampak jih je mogoče uporabiti tudi za nadaljnjo obdelavo – s pomočjo podatkov lahko pridobimo najrazličnejše storitve. Te storitve so namenjene predvsem reševanju v stiski, lajšanju življenja ter zabavi. Tako sledi predstavitev storitev, ki omogočajo pridobitev lokacij. Storitve, ki omogočajo pridobitev lokacij za svoje delovanje, ne smejo preseči okvirjev, ki so zakonsko predpisani. Okvirji predstavljajo omejitev posega v uporabnikove človekove pravice, te pa so pravice vseh ljudi. Raziskava v drugem delu predstavi, v kolikšni meri so ljudje ozaveščeni o pridobivanju lokacij prek mobilne naprave, storitvah, vezanih na pridobivanje lokacij, ter kaj vse prinašajo takšne informacije. V zaključku naloge povzamemo ugotovljeno.
Ključne besede: mobilne naprave, geolokacijski podatki, brezžična lokalna omrežja, GPS, zasebnost, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno: 14.11.2017; Ogledov: 596; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

38.
Analiza kriptografske zaščite pametne vtičnice EDNET .POWER
Jan Krajnc, 2017, diplomsko delo

Opis: Internetne stvari so medsebojno povezane naprave, ki zbirajo in delijo podatke. So relativno nove naprave, ki se hitro širijo v modernem svetu in kot večina novih naprav, so slabo zavarovane. V sklopu diplomskega dela smo analizirali varnost ene izmed takšnih naprav, specifično programski del pametne vtičnice EDNET .POWER (model št. 84290). Preverili smo delovanje, šifriranje in prenos podatkov in ugotovili, da uporablja naprava šibke šifrirne algoritme in ima slabo zavarovan prenos podatkov. Glede na rezultate testiranj menimo, da je naprava slabo zavarovana in neprimerna na uporabo v varnostno kritičnih področjih.
Ključne besede: internet stvari, pametna vtičnica, informacijska varnost, kriptografija
Objavljeno: 17.10.2017; Ogledov: 1504; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

39.
Samovarovanje pred spletnimi napadi v organizacijah
Anže Mihelič, 2017, magistrsko delo

Opis: Za zagotavljanje informacijske varnosti katerekoli organizacije, še posebej tistih, ki izhajajo iz podatkovno občutljivih in intenzivnih sektorjev, je poglavitnega pomena, da kibernetske grožnje prepoznava in se z njimi sooča sleherni zaposleni, ki se povezuje v kibernetski prostor. V pričujoči magistrski nalogi je s pomočjo spoznanj varnostno-motivacijske teorije, teorije izogibanja tehnološkim grožnjam in teorije psihološke reaktance predstaljen nov model samo-varovanja v kibernetskem prostoru znotraj organizacij. Model združuje omenjene pristope in oblikuje enovit pogled na obravnavano problematiko. V nalogi predstavljena teoretična izhodišča so empirično preverjena s primarno statistično analizo in potrjujejo večino postavljenih hipotez. Analiza kaže na skladnst ugotovitev z obstoječimi teorijami: na namero za varnostno ukrepanje vplivajo zaznana ogroženost pred spletnimi napadi, zaupanje v učinkovitost varnostnih ukrepov in lastna učinkovitost pri preprečevanju spletnih napadov. V nasprotju s pričakovanji pa na zaznano ogroženost, niti na namero za varnostno ukrepanje ne vplivajo zaznani stroški ukrepanja, niti zaznana obveznost varnostnega ukrepanja v organizaciji. Vpliva psihološke reaktance na namero za varnostno ukrepanje zaradi narave podatkov s katerimi smo razpolagali ni bilo mogoče preveriti. Ugotovitve raziskave lahko predstavljajo kamen v mozaiku raziskav o zagotavljanja višje stopnje informacijske varnosti v organizacijah.
Ključne besede: informacijska varnost, spletni napadi, samovarovanje, organizacije, magistrska dela
Objavljeno: 16.10.2017; Ogledov: 843; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (592,12 KB)

40.
Poznavanje zlonamerne programske opreme in protiukrepov med devetošolci
Luka Bezgovšek, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se posveča poznavanju zlonamerne programske opreme ter poznavanju in uporabi protiukrepov med devetošolci. Danes si življenja in prostega časa ne znamo več predstavljati brez uporabe različnih elektronskih naprav, ki so postale sestavni del naših vsakodnevnih dejavnosti. Vse premalo pa se zavedamo nevarnosti, ki nas čakajo ob vsaki uporabi teh naprav. V teoretičnem delu so opisane razne nevarnosti, ki grozijo uporabnikom na spletu. Te zajemajo zlonamerno programsko opremo, ki jo napadalec namesti na žrtvino napravo, in nevarnosti, ki lahko uporabniku grozijo ob obisku spleta. Prikazani so sopreventivni in kurativni ukrepi, ki jih lahko uporabnik uporabi za zaščito pred zlonamerno programsko opremo oz. za njeno odstranitev. Poleg protiukrepov, ki jih lahko uporabnik izkoristi za svojo zaščito, so navedene tudi dobre prakse uporabe naprav na spletu, z uporabo katerih uporabnik zmanjša svojo ogroženost. Raziskovalni del se nanaša na konkretno poznavanje zlonamerne programske opreme in uporabo protiukrepov med devetošolci. Ozaveščenost devetošolcev sem raziskal z anketo, izvedeno med učenci iz treh različnih šol v večjem in manjšem mestu ter manjšem podeželskem kraju. Anketa je usmerjena v raziskavo splošne razgledanosti devetošolcev o zlonamerni programski opremi, njihovo konkretno ravnanje v različnih situacijah in v preverjanje načina uporabe različnih IKT-orodij v vsakdanji uporabi. V sklepnem delu sta interpretacija izsledkov ankete in kratka razprava o potrditvi oz. zavrnitvi postavljenih hipotez. Delo končam s sklepi in predlogi za nadaljnje delo.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija, IKT, elektronske naprave, internet, zlonamerne programske opreme, protiukrepi, informacijska varnost, osnovne šole, diplomske naloge
Objavljeno: 16.10.2017; Ogledov: 750; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici