| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 389
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija nove IT rešitve z obratnim mentorstvom
Simon Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, v obdobju, ki ga zaznamujeta digitalizacija in nove tehnologije. Digitalizacija nas obdaja na vsakem koraku; od vožnje z avtomobilom, ki nam v digitalni obliki daje informacije o hitrosti, porabi, preverja našo zbranost med vožnjo, se avtonomno drži svojega voznega pasu ali zavira in prepreči nesrečo do avtomatskega odpiranja vrat in brezstičnega plačevanja v trgovinah. Pri zdravniku se lahko naročimo preko elektronske pošte in davčno napoved oddamo preko spletenega portala, vse v nekaj minutah in brez stroškov prevoza. Za naš zdrav način življenja skrbijo pametne ure, ki nas opozarjajo, da naredimo zadostno število korakov ali nas spomnijo, da zaužijemo dovolj vode in nam merijo srčni utrip ter nam sporočajo trenutna stanja in podatke o našem telesu. Vse to je digitalizacija, ki nam izboljšuje kakovost življenja. Vendar s seboj v obliki zasvojenosti in odvisnosti prinaša tudi tveganja in nevarnosti. Predvsem lahko predstavlja velik izziv vsakemu posamezniku, ki ni vešč nove tehnologije in se mora z njo spoznati in jo sprejeti v uporabo, da mu bo koristila v vsakdanjem življenju. V poslovnem svetu ni prav nič drugače, le da so prednosti in nevarnosti še izrazitejše. Namreč, organizacije lahko s pomočjo novih tehnoloških rešitev prihranijo več deset ali celo sto milijonov evrov in izboljšajo uspešnost delovanja in poslovanja. Na drugi strani lahko zaradi nepravilnega delovanja nove tehnologije zastane proizvodnja in povzroči večjo izgubo ali jim nepridipravi, hekerji, vdrejo v bazo podatkov in ogrozijo njihovo varnost. Za podjetja in organizacije iz prejšnjega stoletja oz. organizacije, v katerih delajo starejši zaposleni, ki niso od malih nog živeli s tehnologijo, je velik problem, kje, kako in predvsem, na kakšen način brez večjih negativnih posledic za starejše zaposlene uvesti ali implementirati nove tehnološke rešitve v delovne in tehnološke procese v organizacijah. To predstavlja problem za managerja v organizaciji, saj ko najde ustrezno IT rešitev, je izziv, kako to rešitev implementirati ali uvesti v poslovne procese, da bo nov sistem s strani zaposlenih sprejet, in da bo optimalno uporabljen in bo prinašal želeno dodano vrednost organizaciji. Predpostavljali smo, da mlajši zaposleni bolje obvladujejo sodobno tehnologijo kot starejši zaposleni in obratno mentorstvo lahko reši takšen problem. Morali smo se spoznati z digitalizacijo, sodobnimi IT rešitvami, pojasnili smo teoretične pristope k implementaciji tehnologije v organizaciji. Kot način za implementacijo nove IT rešitve smo izbrali obratno mentorstvo in ga raziskali skozi teorijo in prakso. V aplikativnem delu smo v raziskavo vključili slovensko podjetje iz gospodarstva, ki je tudi izvedlo implementacijo nove IT rešitve. Dokazali smo, da je implementacija nove IT rešitve v organizaciji zahtevna in potrebuje posebno pozornost. Z uporabo obratnega mentorstva, smo dokazali, da je implementacija IT rešitve učinkovitejša. V praksi smo tudi ugotovili, da je pravzaprav obratno mentorstvo tesno povezano s samo implementacijo nove tehnologije, saj tudi, če obratnega mentorstva formalno ne vzpostavimo, se le-to do določene meje naravno razvije na neformalni ravni.
Ključne besede: digitalizacija, digitizacija, tehnologija, nova tehnologija, informacijska tehnologija, implementacija, mentorstvo, obratno mentorstvo, organizacija, podjetje, informacijski sistem, rešitve.
Objavljeno: 19.10.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Primerjalna analiza ddom in hierarhičnega koncepta planiranja proizvodnje
Inka Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Problem: Klasičen sistem planiranja proizvodnje, v literaturi prepoznan tudi kot model hierahičnega planiranja proizvodnje ali MRP II (Manufacturing resource planning) ali koncept MRP/CRP (Material / Capacity requirements planning) ali klasični MRP, nam ne omogoča optimalnega planiranja in natančnega pregleda zalog, ker modul MRP ne upošteva operacij, ki so v teku. Pri klasičnem planiranju MRP naročila niso zaključena ob pravem času, kajti pretok informacij in podatkov je prepočasen. Namen: Namen diplomske naloge je narediti primerjalno analizo klasičnega hierarhičnega planiranja MRP proizvodnje in sodobnega planiranja DDOM (Demand driven operating model). Metode in orodja: Raziskovali smo literaturo s področja hierarhičnega planiranja MRP proizvodnje in planiranja DDOM. Analizirali smo gradiva o izobraževanju planiranja proizvodnje GlobalBikelnc v SAP/R3 in SAP4HANA. Primerjali smo orodji SAP/R3 in SAP4HANA ter naredili primerjalno analizo aktivnosti in ukazov za izvedbo izobraževanja med SAP/R3 in SAP4HANA. Naredili smo tudi primerjalno analizo klasičnega planiranja in planiranja DDOM. Rezultat diplomskega dela: Klasičen sistem planiranja proizvodnje, v literaturi prepoznan tudi kot model hierahičnega planiranja proizvodnje ali MRP II (Manufacturing resource planning) ali koncept MRP/CRP (Material / Capacity requirements planning) ali klasični MRP, nam ne omogoča optimalnega planiranja in natančnega pregleda zalog, ker modul MRP ne upošteva operacij, ki so v teku. Pri klasičnem planiranju MRP naročila niso zaključena ob pravem času, kajti pretok informacij in podatkov je prepočasen.
Ključne besede: primerjalna analiza, oskrbovalna veriga, informacijska tehnologija, programska oprema, DDOM.
Objavljeno: 21.09.2021; Ogledov: 51; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

3.
Rešitve pametnih mest v Sloveniji
Simon Žibert, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Ključne besede: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Objavljeno: 02.06.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 277; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

5.
Uporaba informacijske tehnologije pri zgodnjem učenju in poučevanju matematike v vrtcu
Špela Jazbec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so raziskana mnenja vzgojiteljev o uporabi tehnologije pri učenju in poučevanju matematike v vrtcu. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene prednosti in pasti uporabe tehnologije v procesu izobraževanja. Opisana je uporaba tehnologije pri učenju in poučevanju matematike. Zapisanih in opisanih je pet matematičnih področji, področja imajo pripisane primere brezplačnih in prosto dostopnih matematičnih računalniških aplikacij. V empiričnem delu je raziskana uporaba tehnologije v vrtcu s poudarkom na uporabi matematičnih računalniških aplikacij. Med drugim smo analizirali pogostost uporabe tehnologije v pedagoškem delu, vzgojiteljeve razloge za uporabo in neuporabo tehnologije v oddelku, možnost dostopa do tehnologije itd. Podatki so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Ti podatki so analizirani s programom SPSS in predstavljeni s tabelaričnimi prikazi. Glavna ugotovitev raziskave je, da večina vzgojiteljev ne uporablja tehnologije pri poučevanju in učenju matematike v oddelku, a se matematika kljub temu uvršča med področja kurikuluma, pri katerih se vzgojitelji najpogosteje poslužujejo uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Ključne besede: informacijska tehnologija, matematika, otrok, predšolsko obdobje, računalniške aplikacije
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 253; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Izgradnja energetsko učinkovitega računalniško - komunikacijskega centra v poslovni zgradbi
David Božič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane smernice za doseganje energetske učinkovitosti računalniško-komunikacijskega centra, podan pa je tudi opis izgradnje takšnega centra v poslovni zgradbi. Opisani so tudi standardi za projektiranje podatkovnih centrov, ki zajemajo kriterije določanja energetske učinkovitosti in požarne varnosti, opise pravilnega dimenzioniranja hladilnih sistemov in podatkovnih centrov ter priporočila za ureditev računalniških centrov glede na zahtevano razpoložljivost. Opis izgradnje energetsko učinkovitega računalniško-komunikacijskega centra obsega predstavitev prostorske zasnove, zasnove energetskega napajanja in zasnove hlajenja računalniške opreme v računalniško-komunikacijskem centru.
Ključne besede: Energetska učinkovitost, informacijska tehnologija, podatkovni center, hladilni sistemi, hladilne omare, Termoelektrarna Brestanica
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 282; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

7.
Pravni in politični okvir za regulacijo avtonomnih vozil in dronov v EU
Rami Salman, 2020, magistrsko delo

Opis: Mobilnost sestavlja pomemben del našega življenja, zato je nujno da je varna in zanesljiva. S pojavom naprednih tehnologij, kot so samovozeči avtomobili in droni, se pojavljajo določena vprašanja, ki se nanašajo na integracijo teh izdelkov v vsakdanje življenje in vpliva nanj. Uvodoma je prikazan tehnološki razvoj naprav, povezanih na omrežje in spremembe evropskega regulatornega okvirja v zvezi s tem. Nadalje sledi nekaj praktičnih primerov uporabe dronov in avtonomnih vozil. Magistrsko delo preučuje te tehnološke izdelke in storitve v luči prava EU glede na že veljavne primarne in sekundarne akte, kjer takšnih konkretnih predpisov še ni, pa si pomagamo s pomočjo splošnih načel in ostalih nezavezujočih aktov, ki so že bili sprejeti. Eden ključnih predpisov, ki je usmerjen na informacijsko varnost, je Splošna uredba o varstvu podatkov (t.i. GDPR), kar se izraža že v širši definiciji samega podatka v primerjavi s prejšnjo ureditvijo. Pomembna je predvsem zaradi velikega toka informacij v elektronski obliki. V zvezi s pravicami državljanov EU imamo še veliko drugih relevantnih predpisov na tem področju, kot je Direktiva v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako in Direktiva o elektronskem poslovanju. Kljub visokemu nivoju pravne regulacije zaščite državljanov Unije, se pojavljajo vprašanja, ali so trenutni pravni predpisi zadostni glede na prihod avtonomnih naprav. Podan je tudi pregled relevatnih aktov in predlogov v zvezi z umetno inteligenco in možnostmi za zaščito uporabnikov izdelkov, ki temeljijo na avtonomnosti. Prihodnost tehnologije je vsekakor tako zanimiva kot nepredvidljiva, kar pomeni da je še toliko bolj pomembna dosledna ureditev pravnih razmerjij med tehnološkimi giganti, potrošniki in drugimi pristojnimi institucijami. Pomemben vidik je tudi pravna poenotenost držav članic zaradi skupnega evropskega trga. V primeru prevelikih pravnih razlik bi lahko prišlo do zlorab in zaobhajanja pravnih predpisov, kar bi samo po sebi izničilo njihov temeljni namen.
Ključne besede: informacijska tehnologija, avtonomna vozila, droni, varstvo podatkov, elektronsko poslovanje, internetna nevtralnost, spletna varnost, GDPR, pravice državljanov EU
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 250; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,48 MB)

8.
Elektronska nabava
Tomaž Vah, 2020, diplomsko delo

Opis: Nabavna funkcija podjetja je tista podporna funkcija, ki poskrbi, da poslovni proces steče, da poteka nemoteno in prispeva k zagotavljanju konkurenčnosti podjetja. Učinkovita in uspešna nabava je torej pogoj za uspešno poslovanje podjetja. Nabavna funkcija je torej enako pomembna funkcija kot vsaka druga funkcija v podjetju. Lahko celo trdim, da je v zadnjem času pridobila na pomenu, saj kadar na trgu veljajo zaostrene gospodarske razmere in se soočamo z veliko konkurenčnostjo, ko na primer na trgih primanjkuje določenih materialov ali pa so njihove cene zelo visoke, takrat stopi v ospredje predvsem nabavna funkcija. Torej če odločitve povezane z nabavo sprejemamo premišljeno, to lahko za podjetje pomeni zmanjšanje stroškov in posledično povečanje dobička. Prav tako pa je v izjemnem porastu razvoj informacijske tehnologije, zaradi katere se v podjetjih ukinja papirnata in namesto te uvaja elektronska dokumentacija. Podjetja se prilagajajo tem sodobnejšim oblikam poslovanja, s čimer si zagotavljajo zmanjšanje stroškov in optimizacijo operativnega dela. Vse to posledično vodi v še učinkovitejše poslovanje podjetja. V svojem diplomskem projektu z naslovom Elektronska nabava sem predstavil temeljne značilnosti nabavne funkcije, natančneje sem se osredotočil na analizo elektronske nabave ter opredelil pomembnosti elektronskega poslovanja. V teoretičnem delu sem torej opredelil nabavo, opis nalog, faze nabavnega procesa, kaj je elektronsko poslovanje, njegovo razčlenitev in izpostavil najpomembnejše standarde e-poslovanja, pri čemer sem si pomagal z domačo in tujo strokovno literaturo. V praktičnem delu pa me je zanimal predvsem potek nabave in uporaba elektronskega poslovanja v podjetju terme Čatež d.d., zato sem v ta namen opravil intervju z direktorjem Službe za finance mag. Jožetom Hočevarjem.
Ključne besede: nabava, elektronsko poslovanje, informacijska tehnologija, optimizacija, podjetje.
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 228; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (972,73 KB)

9.
Kritični dejavniki uspeha vodenja it projekta
Aleksander Thomas Weingerl, 2020, magistrsko delo

Opis: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze. Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja. V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 261; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

10.
Zaposleni v digitalni dobi
2019

Opis: Znanstvena monografija razvija znanstveno področje kadrovskega managementa, ki v svojem izhodišču generira zaposlenega, posameznika, ki v pričakovanju novih rešitev, tehnologij in ciljev, prispevajo k realizaciji vsakdana organizacije in njenih strateških ciljev. Tehnologija, ki jo generira razvoj znanosti in stroke, nam je v danih okoliščinah marsikdaj v pomoč, marsikdaj pa tudi spotika na poti do rešitev. Zavedanje, da je razvoj organizacij na področju kadrovskega managementa doseglo skozi leta strateški pomen, kljub temu, da še mnogo organizacij to žal obravnava kot administrativno funkcijo organizacije, je korak bližje k uresničitvi temeljnega poslanstva kadrovskega managementa. Upravljanje ljudi, zaposlenih in poslušanje tistih, ki so glavno vodilo v doseganju postavljenih ciljev organizacije je nuja in neizogibno dejstvo. Na kakšen način organizacije dosegajo in presegajo tovrstne rezultate, je v rokah tistih, ki morajo/so vešči upravljanja z ljudmi. Človek je s svojim človeškim in socialnim kapitalom vedno in vselej gonilo razvoja in napredka organizacij.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kadrovski management, proces zaposlovanja, CV-vizitka, digitalna doba, zaposlovanje, narava dela, nestandardne oblike zaposlitve, ekosistem, digitalizacija, komuniciranje, krizni manager, priložnosti za mlade, kriza, izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, digitalna transformacija, organizacijska kultura, GLOBE, športne organizacije, turistične organizacije, IKT, HRM
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 682; Prenosov: 89
URL Povezava na datoteko

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici