| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 395
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Oblike elektronskega poslovanja v nabavi
Matija Šporer, 2022, diplomsko delo

Opis: Napredek računalniške in telekomunikacijske tehnologije ter s tem povezano povečanje obsega in dostopa do različnih znanj ter podatkov so poleg globalizacije glavni razlogi za prehod v novo informacijsko dobo. Vse večji pomen dobiva nabava v podjetju. Odgovorna je za to, da vse prispe ob pravem času v pravi količini na pravo mesto. Nabava je v podjetju zelo pomembna, saj je od nje lahko odvisna uspešnost podjetja. Če sprejmemo odločitve v zvezi z nabavo razumsko, lahko s tem v podjetju zmanjšamo stroške, kar prinaša večji dobiček. Nabava je skozi čas prešla iz papirne oblike, kjer se je vse delalo počasi in s pisanjem na papir, na elektronsko poslovanje. Elektronsko poslovanje je oblika nabave, kjer skoraj vse poteka preko svetovnega spleta hitreje bolj učinkovito in z manj stroški. Nabava poteka elektronsko in lahko tudi avtomatsko, ter z možnostjo širitve na domače in tuje trge. V diplomskem delu smo imeli interes spoznati, kako poteka elektronska nabava v enem največjih in najuspešnejših podjetij pri nas, to je Cinkarna Celje, d. d. V diplomskem delu smo najprej opredelili nabavo in njene funkcije, kasneje opisali elektronsko nabava, njene oblike in na koncu predstavili še elektronsko prodajo v izbranem podjetju.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, nabava, funkcije nabave, računalniška tehnologija, informacijska doba
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 50; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

2.
Vpliv informacijske tehnologije na poslovanje podjetja mcdonald's
Jaša Kvac, 2022, diplomsko delo

Opis: V mojem diplomskem delu sem predstavil kaj je informacijska tehnologija, čemu služi in kako jo podjetja uporabljajo. Pisal sem tudi o vplivu informacijske tehnologije na podjetja, kjer sem se osredotočil na poslovanje, marketing in analizo podatkov. Nato sem še predstavil informacijsko tehnologijo na primeru McDonalds, kako ta tehnologija vpliva na gostoljubnost in storitev franšize, kako mcdonalds uporablja informacijsko tehnologijo v svojem vsakodnevnem poslovanju in povezavo med informacijsko tehnologijo in marketingom. Omenil sem tudi tehnologije, katere je McDonalds implementiral, ki so pomagale pri izboljšavi poslovanja podjetja McDonalds in približevanju svojih izdelkov in storitve svojim strankam. Za na konec pa sem se odločil, da se bom poglobil v aplikacijo »McDonalds«, ki se je izkazala kot zelo velik uspeh in posledično spremenila interakcijo med podjetjem in potrošnikom.
Ključne besede: Digitalizacija, oglaševanje, poslovanje, informacijska tehnologija, McDonalds
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 34; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

3.
E-odpadki in informacijska varnost : magistrsko delo
Uroš Jelenc, 2022, magistrsko delo

Opis: e-Odpadki vključujejo različne vrste elektronskih naprav; od pomivalnih strojev, hladilnikov do pametnih telefonov. V magistrskem delu smo se osredotočili na elektronske naprave, ki lahko vsebujejo osebne podatke, kot so osebni računalniki, prenosni računalniki, pametni telefoni in drugo. Omenjene naprave nas spremljajo več dni, mesecev ali let in vsebujejo veliko količino podatkov o nas, naši družini ali organizaciji. Težava e-odpadkov je, da lahko naše elektronske naprave po zavrženju, prodaji ali podaritvi še vedno vsebujejo osebne in občutljive podatke – če podatki niso bili ustrezno odstranjeni. V sklopu magistrskega dela je bila opravljena tudi anketa, s katero smo ugotavljali, kako anketirani ravnajo z e-odpadki, ali se zavedajo groženj, povezanih z e-odpadki, in omejitev izbrisa podatkov ter kakšna je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto. Ugotovljeno je bilo, da tovarniška ponastavitev in formatiranje naprave ter ročni izbris podatkov ne zagotavljajo nepovratnosti podatkov. Podatki so še vedno lahko v pomnilniku naprave in so ranljivi pred tretjimi osebami, ki bi želeli zlorabiti podatke za izvedbo kibernetske kriminalitete. S pomočjo večkratne regresije je bilo ugotovljeno, da boljše, kot je znanje anketiranih glede omejitev izbrisa podatkov in večja, kot je njihova izkušnja s kibernetsko kriminaliteto, bolj upoštevajo ukrepe za izbris podatkov. V magistrskem delu so predstavljeni obseg e-odpadkov, grožnje, povezane s tovrstnimi odpadki, in načini, kako zagotoviti varen izbris podatkov iz elektronskih naprav na temelju razširjenih standardov in smernic.
Ključne besede: odpadki, elektronske naprave, odstranjevanje odpadkov, informacijsko-komunikacijska tehnologija, varstvo podatkov, e-odpadki, informacijska varnost, izbris podatkov, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

4.
Prenova informacijske tehnologije v malem podjetju
Tim Bercko, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje prenovo informacijske tehnologije v manjšem podjetju. Opisana prenova informacijske tehnologije obsega zamenjavo dveh starih strežnikov in celovito prenovo omrežja. Prav tako je bila potrebna prenova varnostne politike po ISO-standardih, ker nekatere stranke podjetja to zahtevajo. Za lažjo sledljivost in obnavljanje v primeru izpadov je bilo potrebno narediti načrt za varnostno kopiranje. Prav tako je bilo potrebno ustrezno nastaviti obstoječe računalnike skladno s prenovljenimi strežniškimi sistemi. Pred prenovo se je obstoječe stanje natančno pregledalo in popisalo, da smo lahko na podlagi tega naredili ustrezen načrt. V jedru naloge je opisan potek prenove IT-infrastrukture.
Ključne besede: prenova, informacijska tehnologija, virtualizacija, malo podjetje, varnostno kopiranje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2022; Ogledov: 223; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Razvoj instrumenta za napovedovanje informacijskovarnostnega vedenja : magistrsko delo
Tomaž Kitel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se posvetili razvoju instrumenta za napovedovanje informacijskovarnostnega vedenja. Ker je človek končni uporabnik informacijske tehnologije, ki jo uporablja bodisi za osebno bodisi za poslovno rabo, je razumevanje človeškega vedenja ključno za preprečevanje incidentov informacijske varnosti. Za uspešno poslovanje organizacije je ob razmahu tehnologije in digitalizaciji procesov bolj kot kadarkoli pomembno, da se vodstvo kot tudi sleherni zaposleni zaveda pomena varnosti informacij. Organizacije pa niso edina tarča informacijskovarnostnih napadov, saj kibernetska kriminaliteta ne izbira žrtev. Zaradi tega smo instrument nastavili tako, da je primeren za merjenje stopnje primernega ravnanja na področju informacijske tehnologije vsakega uporabnika. Idejo smo črpali iz merilnikov in pristopov, ki so skozi teorijo in prakso že uveljavljeni. S preoblikovanjem ugotovljenega smo razvili instrument, pri katerem nas je v prvi vrsti zanimala veljavnost in zanesljivost le-tega, kot tudi, ali med pristopom klasičnih vprašanj na eni ter scenarijev na drugi strani obstajajo razlike glede na odgovore respondentov. Statistični testi so v večini kazali odlične vrednosti zanesljivosti in veljavnosti merskega instrumenta, kar pomeni, da je z instrumentom moč meriti postavljene teoretične konstrukte. Odgovori respondentov so glede na pristope merjenja odražali nagnjenost k »pravilnim« odgovorom, čeprav so se v primerih iz resničnega življenja (scenariji) odzvali drugače, kar pa ne velja za področje uporabe elektronske pošte in interneta, ki jima je sodeč po rezultatih raziskave namenjena nadpovprečna pozornost in previdnost. Razviti instrument bi bilo za namene napovedovanja splošne naklonjenosti informacijski varnosti potrebno preoblikovati, saj izvorna oblika le-to napoveduje zgolj z obema pristopoma merjenja področja socialnih medijev ter motivacije za zaščito pri uporabi elektronske pošte in odzivanja na incidente. Teoretične konstrukte preostalih področij bi bilo potrebno prilagoditi in ponovno ugotoviti njihovo primernost.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijska tehnologija, vedenjska namera, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 408; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

6.
Vpliv koronavirusa na IT tehnologijo in prenos paketnih pošiljk v Pošti Slovenije d.o.o.
Lara Sladič, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je temeljilo na opravljanju praktičnega usposabljanja na Pošti Slovenije, kjer smo med delom uvideli procese poslovanja. Osrednja vsebina diplomskega dela se navezuje na vpliv COVID-19 na IT in prenos paketnih pošiljk v Pošti Slovenija d.o.o. Zaradi epidemije je več kot eno leto opaziti povečan sprejem paketnih pošiljk. Posledično je pri podjetju moč zaslediti preobremenjenost logistične zmogljivosti, pomanjkanje kadra in dostavnih vozil. Gledano z ekonomskega vidika, je povpraševanje po poštni storitvi večje, kot je dejanska zmogljivost zadovoljitve uporabnikov poštnih storitev. V sklopu diplomskega dela želimo kritično opisati dejansko stanje IT in faze prenosa paketnih pošiljk v času epidemije COVID-19. V ta namen želimo predstaviti predloge rešitev problema pravočasnega vročanja paketnih pošiljk v času COVID-19 na podlagi najbolj optimalnih aplikacij IT za uporabnika poštnih storitev. V sklopu praktičnega usposabljanja smo iskali vzroke logističnih motenj pri fazah prenosa, v diplomskem delu pa želimo s pomočjo spletnega vprašalnika preveriti zadovoljstvo uporabnikov z različnimi IT aplikacijami paketnih storitev in uporabnike poštnih storitev spodbuditi k uporabi le-teh. Morebiti priporočilo v prihodnje vzpodbudi večje zanimanje uporabnikov za uporabo IT aplikacij paketnih storitev, ki utegnejo razbremeniti posamezne faze prenosa paketnih pošiljk.
Ključne besede: informacijska tehnologija (IT), epidemija COVID-19, paketne pošiljke, Pošta Slovenije, zadovoljstvo uporabnikov
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

7.
Implementacija nove IT rešitve z obratnim mentorstvom
Simon Kos, 2021, magistrsko delo

Opis: Živimo v 21. stoletju, v obdobju, ki ga zaznamujeta digitalizacija in nove tehnologije. Digitalizacija nas obdaja na vsakem koraku; od vožnje z avtomobilom, ki nam v digitalni obliki daje informacije o hitrosti, porabi, preverja našo zbranost med vožnjo, se avtonomno drži svojega voznega pasu ali zavira in prepreči nesrečo do avtomatskega odpiranja vrat in brezstičnega plačevanja v trgovinah. Pri zdravniku se lahko naročimo preko elektronske pošte in davčno napoved oddamo preko spletenega portala, vse v nekaj minutah in brez stroškov prevoza. Za naš zdrav način življenja skrbijo pametne ure, ki nas opozarjajo, da naredimo zadostno število korakov ali nas spomnijo, da zaužijemo dovolj vode in nam merijo srčni utrip ter nam sporočajo trenutna stanja in podatke o našem telesu. Vse to je digitalizacija, ki nam izboljšuje kakovost življenja. Vendar s seboj v obliki zasvojenosti in odvisnosti prinaša tudi tveganja in nevarnosti. Predvsem lahko predstavlja velik izziv vsakemu posamezniku, ki ni vešč nove tehnologije in se mora z njo spoznati in jo sprejeti v uporabo, da mu bo koristila v vsakdanjem življenju. V poslovnem svetu ni prav nič drugače, le da so prednosti in nevarnosti še izrazitejše. Namreč, organizacije lahko s pomočjo novih tehnoloških rešitev prihranijo več deset ali celo sto milijonov evrov in izboljšajo uspešnost delovanja in poslovanja. Na drugi strani lahko zaradi nepravilnega delovanja nove tehnologije zastane proizvodnja in povzroči večjo izgubo ali jim nepridipravi, hekerji, vdrejo v bazo podatkov in ogrozijo njihovo varnost. Za podjetja in organizacije iz prejšnjega stoletja oz. organizacije, v katerih delajo starejši zaposleni, ki niso od malih nog živeli s tehnologijo, je velik problem, kje, kako in predvsem, na kakšen način brez večjih negativnih posledic za starejše zaposlene uvesti ali implementirati nove tehnološke rešitve v delovne in tehnološke procese v organizacijah. To predstavlja problem za managerja v organizaciji, saj ko najde ustrezno IT rešitev, je izziv, kako to rešitev implementirati ali uvesti v poslovne procese, da bo nov sistem s strani zaposlenih sprejet, in da bo optimalno uporabljen in bo prinašal želeno dodano vrednost organizaciji. Predpostavljali smo, da mlajši zaposleni bolje obvladujejo sodobno tehnologijo kot starejši zaposleni in obratno mentorstvo lahko reši takšen problem. Morali smo se spoznati z digitalizacijo, sodobnimi IT rešitvami, pojasnili smo teoretične pristope k implementaciji tehnologije v organizaciji. Kot način za implementacijo nove IT rešitve smo izbrali obratno mentorstvo in ga raziskali skozi teorijo in prakso. V aplikativnem delu smo v raziskavo vključili slovensko podjetje iz gospodarstva, ki je tudi izvedlo implementacijo nove IT rešitve. Dokazali smo, da je implementacija nove IT rešitve v organizaciji zahtevna in potrebuje posebno pozornost. Z uporabo obratnega mentorstva, smo dokazali, da je implementacija IT rešitve učinkovitejša. V praksi smo tudi ugotovili, da je pravzaprav obratno mentorstvo tesno povezano s samo implementacijo nove tehnologije, saj tudi, če obratnega mentorstva formalno ne vzpostavimo, se le-to do določene meje naravno razvije na neformalni ravni.
Ključne besede: digitalizacija, digitizacija, tehnologija, nova tehnologija, informacijska tehnologija, implementacija, mentorstvo, obratno mentorstvo, organizacija, podjetje, informacijski sistem, rešitve.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 332; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

8.
Primerjalna analiza ddom in hierarhičnega koncepta planiranja proizvodnje
Inka Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Problem: Klasičen sistem planiranja proizvodnje, v literaturi prepoznan tudi kot model hierahičnega planiranja proizvodnje ali MRP II (Manufacturing resource planning) ali koncept MRP/CRP (Material / Capacity requirements planning) ali klasični MRP, nam ne omogoča optimalnega planiranja in natančnega pregleda zalog, ker modul MRP ne upošteva operacij, ki so v teku. Pri klasičnem planiranju MRP naročila niso zaključena ob pravem času, kajti pretok informacij in podatkov je prepočasen. Namen: Namen diplomske naloge je narediti primerjalno analizo klasičnega hierarhičnega planiranja MRP proizvodnje in sodobnega planiranja DDOM (Demand driven operating model). Metode in orodja: Raziskovali smo literaturo s področja hierarhičnega planiranja MRP proizvodnje in planiranja DDOM. Analizirali smo gradiva o izobraževanju planiranja proizvodnje GlobalBikelnc v SAP/R3 in SAP4HANA. Primerjali smo orodji SAP/R3 in SAP4HANA ter naredili primerjalno analizo aktivnosti in ukazov za izvedbo izobraževanja med SAP/R3 in SAP4HANA. Naredili smo tudi primerjalno analizo klasičnega planiranja in planiranja DDOM. Rezultat diplomskega dela: Klasičen sistem planiranja proizvodnje, v literaturi prepoznan tudi kot model hierahičnega planiranja proizvodnje ali MRP II (Manufacturing resource planning) ali koncept MRP/CRP (Material / Capacity requirements planning) ali klasični MRP, nam ne omogoča optimalnega planiranja in natančnega pregleda zalog, ker modul MRP ne upošteva operacij, ki so v teku. Pri klasičnem planiranju MRP naročila niso zaključena ob pravem času, kajti pretok informacij in podatkov je prepočasen.
Ključne besede: primerjalna analiza, oskrbovalna veriga, informacijska tehnologija, programska oprema, DDOM.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 334; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

9.
Rešitve pametnih mest v Sloveniji : magistrsko delo
Simon Žibert, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opravili pregled literature, s katerim smo preučili pametna mesta in koncepte, ki jih opredeljujejo. Namen raziskave je bil ugotoviti delovanje pametnih mest in prednosti, ki jih ta prinašajo, ter primerjati rešitve pametnih mest v Sloveniji. V praktičnem delu je bila pripravljena in opravljena anketa, s katero smo prebivalce mesta Maribor spraševali o poznavanju pametnih rešitev. Rezultate ankete smo uporabili kot idejo za implementacijo prototipne mobilne aplikacije, s katero smo predstavili eno izmed možnih rešitev za težave, povezane s prometom.
Ključne besede: pametno mesto, informacijska tehnologija, trajnostni razvoj, zelena energija, internet stvari
Objavljeno v DKUM: 02.06.2021; Ogledov: 610; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

10.
Vpliv zaznanih tveganj na sprejemanje vstavljivih tehnologij : magistrsko delo
Lara Klemenc, 2021, magistrsko delo

Opis: Vsakdanjega življenja si brez tehnološkega napredka ne moremo predstavljati. Na vsakem koraku se srečujemo z novimi tehnologijami, s pomočjo katerih si olajšujemo življenje. Novosti niso vedno dobro sprejete s strani potrošnikov. Le-ti odločajo, ali bodo produkt uporabljali, ali pa bo odšel v pozabo. Predstaviti želimo uporabo tehnoloških vsadkov, ki jih delimo na dve vrsti: prva je raba tehnoloških vsadkov za zdravstvene namene, druga pa raba z namenom olajševanja vsakdanjega življenja. V magistrskem delu preučujemo, kateri so tisti razlogi, zaradi katerih uporabnike skrbi sprejemanje nove tehnologije. Osredotočamo se na varnostne razloge in ugotavljamo, katera so tista tveganja, ki so za uporabnike najbolj pomembna pri njihovi odločitvi za uporabo tehnologije. Preučevano je področje o tehnoloških vsadkih, katerih uporaba še ni množično sprejeta. Da bi odgovorili na vprašanje, katera tveganja vplivajo na sprejemanje vstavljivih tehnologij, smo razvili raziskovalni model, ki temelji na modelu sprejemanja tehnologije in obenem vsebuje tudi varnostne vidike. Za testiranje modela smo uporabili anketni vprašalnik, s katerim smo anketirali slovenske uporabnike interneta. Na stališče do uporabe tehnoloških vsadkov najbolj vplivata zaznana enostavnost uporabe in zaznana uporabnost, v manjšem obsegu pa tudi zaznana varnost podatkov in subjektivna norma. Skrb glede nadzora nad uporabniki in glede zasebnosti ne vplivata signifikantno na stališče do uporabe. Na namero uporabe tehnoloških vsadkov pomembno vpliva stališče do uporabe. Starost ne vpliva na nobeno spremenljivko, kljub temu, da so dosedanje raziskave pokazale, da so mladi bolj dovzetni za uporabo tehnoloških vsadkov.
Ključne besede: tehnologija, tehnološki razvoj, vstavljive tehnologije, varnost, informacijska varnost, zasebnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.02.2021; Ogledov: 583; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (638,39 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici