1. Vpliv informacijske pismenosti zaposlenih na informacijsko varnost podjetja Alpe-Panon, d. o. o. : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAnja Strelec, 2022, diplomsko delo Opis: Po mnenju strokovnjakov je za kibernetski napad v 95 odstotkih odgovorna človeška napaka. Tehnologija preprečevanja kibernetskih napadov je na tehničnem področju v zadnjih letih tako napredovala, da so strokovnjaki mnenja, da je kibernetski napad na tehničnem nivoju skorajda nemogoč. Še vedno pa obstaja človeški faktor in kibernetski napadalci so se začeli zavedati, da je v varnostni strukturi najšibkejša točka človek.
Z namenom, da bi odkrili, kakšen vpliv ima informacijska pismenost na informacijsko varnost podjetja, smo opravili anketo z zaposlenimi v ALPE-PANON, d. o. o., (n = 109) in krajši intervju s Tadejem Ostercem, vodjo informacijskega oddelka podjetja. S pomočjo vprašanj v anketnem vprašalniku smo želeli izvedeti, ali so zaposleni osnovno informacijsko pismeni. Zanimalo nas je, ali znajo najti, ovrednotiti in podati informacije naprej, ali poznajo manj znane oblike osebnih podatkov itd.
Anketni vprašalnik je začelo izpolnjevati 109 zaposlenih, a ga niso vsi končali. Lahko potrdimo, da je večina anketirancev, ki so odgovorili na vprašanja, vsaj osnovno pismenih. Prav tako se zavedajo, da osebnih podatkov sodelavcev ne smejo deliti z zunanjimi entitetami (gosti). Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz dveh delov, in sicer iz osnovnega dela in dela, namenjenega zaposlenim na višjih položajih, ki imajo večji dostop do kočljivih podatkov. Anketo je rešilo 44 oseb na višjem položaju. S pomočjo vprašanj smo ugotovili, da zaposleni na teh položajih vedo, kako najti, kritično ovrednotiti in podati informacije naprej, ko je to potrebno.
Če pogledamo vzorce anketnih vprašalnikov (n = 109), ki smo jih pridobili med raziskavo, lahko sklepamo, da so tudi ostali zaposleni, ki jih je okoli devetsto, vsaj osnovno informacijsko pismeni. Ne moremo pa tega potrditi v celoti. Da bi lahko to teorijo potrdili, bi morali v prihodnosti izvesti še en anketni vprašalnik z večjim številom anketiranih. To odpira možnost, da se v prihodnosti v sodelovanju z McDonald's Slovenija ponovno izvede podobna raziskava.
Ključne besede: informacijska pismenost, zaposleni, varstvo podatkov, informacijska varnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 30.08.2022; Ogledov: 892; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (1,25 MB) |
2. Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoliSabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo Opis: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje.
Ključne besede: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1504; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Šolska knjižnica v devetletni osnovni šoli ter medpredmetno povezovanje : primer povezave knjižničnih informacijskih znanj in slovenščine v 9. razreduBreda Bizjak, 2010, strokovni članek Opis: V prispevku so predstavljeni cilji in naloge šolske knjižnice, informacijska pismenost ter knjižnična informacijska znanja. Šolska knjižnica učenje v razredu ne le dopolnjuje, ampak seže mnogo dlje, saj omogoča učenje brez prisile. Knjižničar ni le izposojevalec knjižničnega gradiva, temveč tudi pedagoški delavec, ki se vključuje v vzgojno-izobraževalni proces. Pouk, podprt s knjižničnimi informacijskimi znanji, mora biti dobro organiziran, kar zahteva sodelovanje med knjižničarjem in učiteljem. Knjižnica vzgaja učenca za učenje in za samostojnega uporabnika šolske (in druge) knjižnice. Predstavljen je praktični primer povezovanja knjižničnih informacijskih znanj s cilji učnega dela pri predmetu slovenščina, ki nastajajo pri pridobivanju znanja z medpredmetnim povezovanjem. Poudarek je na iskanju informacij o dosegljivih virih na obravnavano temo. Poizvedbo po vzajemnem katalogu osvetli primer iskanja po ključnih besedah.
Ključne besede: šolska knjižnica, knjižnična informacijska znanja, medpredmetne povezave, informacijska pismenost, knjižničar, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 03.10.2017; Ogledov: 1540; Prenosov: 178
Celotno besedilo (109,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. RAČUNALNIŠKO OPISMENJEVANJE SENIORJEV NA PRIMERU PROJEKTA SIMBIOZ@Tanja Franc, 2013, diplomsko delo Opis: Starejše generacije se soočajo s problemom računalniške pismenosti, saj v času njihovega izobraževanja in službovanja niso uporabljali računalnike in druge sodobne tehnologije.
V Sloveniji je skoraj 90 odstotkov prebivalcev, starejših od 65 let, ki niso še nikoli uporabili računalnika oziroma interneta. To je bila spodbuda k organizaciji vseslovenskega prostovoljnega projekta Simbioz@.
Simbioz@ je največji vseslovenski prostovoljni in medgeneracijski projekt, ki poteka pet dni v mesecu oktobru že od leta 2011. Letos bo projekt potekal že tretje leto zaporedoma in zaradi uspešnosti in zanimanja bo postal tudi trajnostni projekt. Mladi prostovoljci navdušujejo starejše k uporabi računalnika in interneta. Vsak dan, od ponedeljka do petka, poteka drugačen modul delavnice. Delavnice so brezplačne, saj mladi delamo to prostovoljno.
Namen diplomskega seminarja je bilo analizirati seniorje, ki so bili udeleženi v projektu Simbioz@ 2.0 na Ekonomsko-poslovni fakulteti in ugotoviti njihovo stopnjo računalniške pismenosti glede na področjih osnove uporabe računalnika, brskanja po spletnem brskalniku, uporabe elektronske pošte in socialnega omrežja – Facebooka.
Zadali smo si osem hipotez in na podlagi teh ugotovili, na katerih področjih imajo starejši težave.
Pri projektu Simbioza bodo v prihodnje uvedli Simbioz@ mojstre, Simbioz@ šole ter medgeneracijski center v Ljubljani.
Za dvig ravni računalniške pismenosti predlagamo uvedbo računalniških informativnih točk oziroma prostorov in klicne centre, ki bi omogočali seniorjem pomoč pri njihovi uporabi z računalnikom in drugih tehnologij. Za kakršenkoli nasvet in vprašanje se bi obrnili na prijazne svetovalce. Predlagamo, da se ustanovijo tudi društva, ki bi organizirala računalniške tečaje, člani bi bili tako starejši kot mlajši.
Ključne besede: Simbioz@, računalniško opismenjevanje, informacijska pismenost, seniorji, prostovoljni projekt.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2013; Ogledov: 3372; Prenosov: 230
Celotno besedilo (2,06 MB) |
6. INFORMACIJSKO OPISMENJEVANJE STAREJŠIH OBČANOVMaruša Fujs, 2012, diplomsko delo Opis: V Sloveniji se z informacijsko nepismenostjo spopada predvsem starejša populacija, v glavnem upokojenci. Velika večina pri svojem delu ni uporabljala računalnika in novih tehnologij, kar pa močno vpliva na njihov interes. Raziskava iz leta 2010 kaže, da je kar
80 % starejših od 65 let, ki še nikoli ni uporabljalo računalnika, od tega 90 % še nikoli ni uporabljalo interneta. Tisti, ki se odločijo za izobraževanje v to smer se običajno vključijo v različne delavnice ali pa se učijo sami.
V diplomskem seminarju smo želeli ugotoviti ali je v Sloveniji dovolj ponudbe za informacijsko opismenjevanje starejših občanov. Nekaj ponudbe smo v seminarju tudi predstavili in opisali projekt Simbioz@. Kot študentje Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor smo sodelovali v projektu Simbioz@ in se kot prostovoljci udeležili tri-dnevne delavnice v Ljutomeru. Udeležence delavnice smo povprašali zakaj so se odločili za udeležbo, kdaj so se prvič srečali z računalnikom, kakšno je bilo njihovo znanje pred delavnico, kaj menijo o medgeneracijskem sodelovanju itd. Odgovore in izkušnje smo tudi opisali v diskusijskem delu.
Ključne besede: informacijska pismenost, informacijsko opismenjevanje, računalništvo, računalnik, Microsoft Office, Simbioz@.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2012; Ogledov: 2218; Prenosov: 292
Celotno besedilo (1,07 MB) |
7. |
