1. Analiza kritičnih dejavnikov uspeha uvajanje vertikalne informacijske rešitve v proizvodnem podjetjuUrška Matko, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga z naslovom »Analiza kritičnih dejavnikov uspeha uvajanja vertikalne informacijske rešitve v proizvodnem podjetju« obravnava kompleksnost uvajanja ERP sistemov v sodobnih proizvodnih podjetjih, s poudarkom na vertikalni rešitvi EBS SAP. Glavni namen raziskave je identificirati in analizirati ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost uvedbe tovrstne rešitve, ter ponuditi praktična priporočila za prihodnje implementacije.
V teoretičnem delu je podrobno predstavljeno področje celovitih informacijskih rešitev (ERP), vključno z njihovo zgodovino, funkcionalnostmi, moduli in tipi ponudnikov. Opredeljeni so globalni in lokalni ponudniki ERP, prednosti in slabosti njihovih rešitev ter aktualni tehnološki trendi, kot so umetna inteligenca, internet stvari in ERP v oblaku. Poseben poudarek je namenjen tudi metodologiji uvajanja SAP rešitev, konkretno metodi SAP Activate, ki s svojimi šestimi fazami (Discover, Prepare, Explore, Realize, Deploy in Run) zagotavlja strukturiran pristop k uvedbi sistema.
Empirični del temelji na poglobljeni študiji primera proizvodnega podjetja, ki je kot član globalne korporacije uvedlo vertikalno rešitev EBS SAP z namenom poenotenja poslovnih procesov in transparentnosti podatkov. Podjetje, ki ostaja anonimno, je prešlo iz obstoječega ERP sistema na novega, znotraj katerega so bili obravnavani ključni procesi kot so proizvodnja, skladiščenje, nabava in matični podatki. Uvedba je potekala v tesnem sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki, vključevala je vsakodnevno koordinacijo, številne delavnice, testiranja in postopno migracijo podatkov.
Analiza kritičnih dejavnikov uspeha (KDU) je pokazala, da ima največji vpliv na uspešnost projekta močna podpora vodstva, kompetentna in angažirana projektna ekipa, učinkovita komunikacija med oddelki, jasna strategija in cilji ter aktivno vključevanje končnih uporabnikov. Med pomembnimi dejavniki so se izkazali tudi usposabljanje uporabnikov, upravljanje sprememb, dobra priprava in kakovost podatkov ter podpora s strani ponudnika rešitve. Poseben izziv je predstavljala migracija podatkov, ki je zahtevala veliko usklajevanja, čiščenja in preverjanja pravilnosti podatkov, da bi bila nova rešitev učinkovita in zanesljiva.
Naloga potrjuje tri zastavljene hipoteze, ki poudarjajo pomen podpore vodstva, projektnega managementa in vključenosti uporabnikov pri uspešni uvedbi ERP rešitve. S tem raziskava prispeva k razumevanju, da je tehnologija zgolj del celotne zgodbe; ključni so organizacijski, procesni in človeški dejavniki, ki lahko odločilno vplivajo na uspešnost ali neuspeh projekta.
Zaključki naloge ponujajo konkretna priporočila za podjetja, ki se lotevajo podobnih projektov, zlasti glede priprave organizacije, izbire prave metodologije, strateškega načrtovanja ter aktivne vloge vseh deležnikov. Delo predstavlja pomemben prispevek k teoriji in praksi na področju digitalne transformacije ter uvajanja ERP sistemov v proizvodnih okoljih.
Ključne besede: ERP, SAP S/4HANA, EBS SAP, digitalna transformacija, projektni management, informacijski sistemi, uvajanje ERP, migracija podatkov, priprava podatkov, poslovni procesi, kritični dejavniki uspeha, organizacijske spremembe, informacijska infrastruktura, vertikalna rešitev.
Objavljeno v DKUM: 03.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 59
 Celotno besedilo (3,77 MB) |
2. Ocenjevanje kibernetsko varnostnih tveganj kritične infrastruktureAron Režek, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je izvedena analiza kibernetsko varnostnih tveganj vodovoda in pripadajočih vodnih zajetij. Prvi del naloge obsega teoretične osnove s področja kibernetske varnosti, kritične infrastrukture in metodologij za ocenjevanje kibernetskih tveganj. Praktični del diplomskega dela pa zajema popis vseh dobrin informacijskega sistema, ocene njihove vrednosti ter stopnje ranljivosti, definiranje možnih groženj in oceno pogostosti uresničitve ter analizo tveganj, izvedeno po kvalitativni metodi v skladu s standardom ISO/IEC 27005:2011. Sledi predstavitev rezultatov izvedene analize. Na njihovi podlagi so podani predlogi izboljšav za zmanjšanje stopnje tveganja.
Ključne besede: informacijska varnost, kibernetska varnost, grožnje, kritična infrastruktura, standardi, ocenjevanje tveganj
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1150; Prenosov: 186
Celotno besedilo (3,52 MB) |
3. Uporaba varnostno operativnega centra za zaščito kritične infrastrukture : magistrsko deloSašo Gjergjek, 2020, magistrsko delo Opis: Nenehen razvoj tehnologije in kibernetskega prostora vabi podjetja, organizacije in posameznike še k večji uporabnosti. S tem se povečuje tudi število groženj, katerih škodljiva programska oprema postaja čedalje bolj kompleksnejša in odpornejša na odkritje in odstranjevanje, povzročajo pa večje škode. Tudi sami »hekerji« postajajo iznajdljivejši pri samem vdiranju v informacijske sisteme, pri tem pa jih je še težje odkriti, saj uničujejo sledi dejavnosti. Zagotavljanje informacijske in kibernetske varnosti je ključnega pomena predvsem v tistih organizacijah oziroma v podjetjih, kjer so škode lahko nepredstavljive in kjer lahko pride celo do smrtnih žrtev. Ene izmed teh so kritične infrastrukture, kjer varnost dajejo na prvo mesto.
Namen magistrske naloge je raziskati varnostno operativni center, ki ga uporabljajo za varnost kritične infrastrukture v Sloveniji. Ugotavljali bomo sestavo in učinkovitost delovanja varnostno operativnega centra v treh različnih kritičnih infrastrukturah, in sicer v elektroenergetskem, telekomunikacijskem ter zdravstvenem sektorju. Z izvedbo intervjujev in analize strokovne literature bomo poskušali pridobiti podatke na zastavljene cilje. Pri sestavi varnostno operativnega centra se bomo osredotočili na zaposlene, strojno in programsko opremo, kjer nas zanima samo SIEM-sistem. Pri učinkovitosti delovanja pa se osredotočamo na samo zagotavljanje varnosti, uspešnost pri varovanju kritične infrastrukture ter pomoči in podporo drugi organizaciji in varnostno operativnih centrov. Za lažje razumevanje delovanja SIEM-sistema bomo predstavili IBM-QRadar.
V zadnjem delu magistrske naloge bomo predstavili rezultate intervjujev. Tako bomo na podlagi pridobljenih rezultatov intervjujev in analize strokovne literature, odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: kritična infrastruktura, varnostno operativni centri, grožnje, varnost, informacijska varnost, kibernetska varnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 02.09.2020; Ogledov: 1367; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,27 MB) |
4. Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemovNastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1560; Prenosov: 116
Celotno besedilo (2,98 MB) |
5. Prenova informacijske infrastrukture v čevljarskem podjetjuBorislav Keleman, 2017, magistrsko delo/naloga Opis: Predstavljena je rešitev nadgradnje informacijske infrastrukture, ki zajema analizo trenutnega stanja strežnikov v podjetju, nakup dveh novih fizičnih strežnikov, postavljenih v »gručo«, zakup diskovnega polja, mrežnih stikal ter prehod na virtualno okolje ponudnika Hyper-V.
Ključne besede: informacijska infrastruktura, strežniki, programska oprema, virtualizacija
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1275; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,85 MB) |
6. Razvoj prototipne rešitve za upravljanje sprememb v informacijski infrastrukturiRade Sekulić, 2016, diplomsko delo/naloga Opis: Diplomsko delo opisuje in predstavlja razvoj prototipne rešitve za planiranje in evidentiranje sprememb v informacijski infrastrukturi.
Navedena so orodja in tehnologije Oracle APEX, Oracle Database, SQL in PL/SQL jeziki ter Oracle SQL Developer Data Modeler, ki smo jih uporabili pri izdelavi spletne aplikacije. Osnova rešitve je ustrezno zgrajen podatkovni model.
Diplomska naloga je razdeljena na 4 poglavja: uvod, predstavitev uporabljenih orodij in tehnologij, razvoj prototipne rešitve in zaključek. V uvodnem delu opredelimo problemsko stanje, namen in cilje rešitve. Podamo predpostavke in omejitve, ki smo jih določili in predvideli, ter metode dela, ki smo jih uporabili za izdelavo prototipne rešitve. Pri predstavitvi uporabljenih orodij in tehnologij podamo kratek teoretični pregled namena in uporabe posamezne tehnologije. Izgradnjo podatkovnega modela, razvoj in opis aplikacije podajamo v poglavju izdelava prototipne rešitve. Na koncu sledi zaključek s podanimi sklepnimi ugotovitvami.
Ključne besede: Informacijska infrastruktura, Oracle APEX, Podatkovni model, Spletna aplikacija, Prototipna rešitev
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1565; Prenosov: 141
Celotno besedilo (3,76 MB) |
7. ODPRTOKODNA REŠITEV NADZORNEGA SISTEMA RAČUNALNIŠKE IN MREŽNE INFRASTRUKTURE V PODJETJU ZA PREDELAVO ODPADNIH SUROVINBojan Sušec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena postavitev odprtokodne rešitve nadzornega sistema. Opisan je postopek postavitve, ki zajema študijo problema, zasnovo rešitve, predstavitev uporabljenih protokolov in komponent, ter v zaključku prikaz delovanja v realnem času.
Ključne besede: nadzorni sistem, informacijska infrastruktura, Groudwork, Nagvis, Cacti.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2016; Ogledov: 1106; Prenosov: 71
Celotno besedilo (1,85 MB) |
8. Ogrožanja kritične infrastrukture iz kibernetskega prostoraMiloš Lukman, Igor Bernik, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Internet je izbrisal mednarodne meje, bliskovita rast informacijske tehnologije in univerzalen dostop do kiberprostora je hekerje in morebitne kiberteroriste pripeljal na prag sistemov za kritično infrastrukturo. Zagotavljanje varnosti in zaščite teh sistemov postaja eno izmed temeljnih vprašanj nacionalne varnosti ter gospodarske stabilnosti. Po napovedih strokovnjakov lahko v naslednjih letih pričakujemo številne napade na sisteme za upravljanje kritične infrasturkture. Le vprašanje časa je, kdaj bodo napadalci iz teoretičnega proučevanja možnosti uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije prešli v njeno praktično uporabo na vseh področjih informacijskega bojevanja. Prispevek je usmerjen v prepoznavanje zunanjih dejavnikov, ki ogrožajo kibernetski sloj sistemov kritične infrastrukture. Podana bo splošna klasifikacija tehnik napadov in storilcev ter temeljni varnostni ukrepi za zaščito pred kibernetskimi napadi.
Ključne besede: informacijska varnost, kritična infrastruktura, kibernetski prostor, kibernetski napadi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2727; Prenosov: 343
Celotno besedilo (133,51 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Tajništvo šole na odprtokodni programski opremiMartin Terbuc, Robert Harb, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: V današnjem času si uspešnega poslovanja ne moremo zamisliti brez učinkovite informacijske infrastrukture, ki pa zahteva veliko vzdrževanja in velik finančni vložek. Da bi poenostavili vzdrževanje in znižali stroške, smo na Višji strokovni šoli, Šolskega centra Ptuj, vpeljali pilotski projekt uporabe odprtokodne programske opreme v tajništvu in referatu. Vpeljali smo uporabo tankih odjemalcev in s tem omogočili uporabo drugače neuporabne strojne opreme. S tankimi odjemalci se preko nxclienta prijavimo na delovno postajo, ki uporablja xen virtualizacijo, v kateri je nameščen centos operacijski sistem. Z uporabo virtualizacije omogočimo enostavno nadgradnje in migracijo sistema. Programska oprema je nameščena na enem mestu, kar poenostavi posodobitve, varnostno kopije, upravljanje in dostopnost od koderkoli ter zaradi uporabljene programske opreme tudi večjo odpornost proti virusom. Za pisanje dokumentov se uporablja openoffice.org, za dostop do spleta firefox in poštni odjemalec thunderbird. Za izvajanje programov, ki ne tečejo v odprtokodnem sistemu GNU/Linux se povežemo na drug strežnik. Po dosedanjih izkušnjah, je delo hitrejše in bolj tekoče, kakor pred tem.
Ključne besede: informacijska infrastruktura, odprtokodna programska oprema, tanki odjemalci, virtualizacija
Objavljeno v DKUM: 31.05.2012; Ogledov: 2643; Prenosov: 89
 Povezava na celotno besedilo |
