| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Odnos starostnikov do informacijsko-komunikacijske tehnologije
Darja Kopitar, 2019, diplomsko delo

Opis: Podobno kot druge države Evropske unije se tudi Slovenija sooča s problemom pospešenega staranja prebivalstva na eni strani in procesom digitalizacije družbe na drugi. Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju: IKT) je v Sloveniji še posebej nizka med osebami, starejšimi od 65 let, kar še poglablja starostno diskriminacijo in socialno izključenost starejših, hkrati pa izkazuje potrebo po uvedbi ukrepov za dvig digitalne pismenosti tretje generacije. Teoretični izsledki pričajo, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja tretje generacije, spodbuja socialno vključenost starejših in zmanjšuje starostno diskriminacijo, kar potrjujejo tudi izsledki empiričnega dela. V raziskavi smo se osredotočili na osebne pripovedi treh proaktivnih uporabnikov IKT, starejših od 65 let, in s kvalitativno metodo polstrukturiranega poglobljenega intervjuja ugotovili, da uporaba IKT pomembno vpliva na kakovost življenja v tretjem življenjskem obdobju, pa naj bo to z vidika enostavnega iskanja informacij na spletu, ohranjanja stika z bližnjimi sorodniki in prijatelji ali vzpostavljanja občutka varnosti, pri tem pa pomembno vlogo odigra predvsem medgeneracijsko zavezništvo.
Ključne besede: demografsko staranje, informacijska družba, informacijsko-komunikacijska tehnologija, starejši, vseživljenjsko učenje
Objavljeno: 16.01.2020; Ogledov: 539; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Vrednotenje modela in delovanja nacionalne digitalne koalicije: primer Republike Slovenije
Ana Pleško, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziskujemo model in delovanje Slovenske digitalne koalicije (SDK) ter različne poglede deležnikov, ki so vanjo vključeni. V uvodnem delu opišemo strateške dokumente na področju vloge in razvoja informacijsko-komunikacijske tehnologije in informacijske družbe. Na podlagi obstoječih dokumentov in empiričnih podatkov, pridobljenih prek strukturiranih intervjujev, ter po analizi prednosti, slabosti, nevarnosti in izzivov s strani različnih deležnikov ocenimo model in delovanje SDK, v okviru raziskovalnega dela pa je izvedena tudi primerjalna analiza nacionalnih digitalnih koalicij držav članic Evropske unije. Rezultati so pokazali, da je model SDK vzpostavljen po smernicah Evropske komisije, delovanje vzpostavljene SDK pa še ni optimalno in ne izkorišča vseh potencialov delovanja.
Ključne besede: nacionalna digitalna koalicija, informacijska družba, Digitalna Slovenija 2020
Objavljeno: 10.07.2018; Ogledov: 637; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Pomen informacijske pismenost za informacijsko družbo
Alenka Medvešek, 2018, magistrsko delo

Opis: Učinkovita uporaba informacij in znanj v današnjem času predstavlja temelj za vseživljenjsko učenje in igra pomembno vlogo pri osebnem ter poklicnem razvoju. Izobraževanje, za uporabo informacij in razvijanje informacijske pismenosti, postaja vse bolj izstopajoča potreba v sodobnem življenju. Informacijska pismenost je proces, ki se v bistvu nikoli ne konča, saj se mora posameznik prilagajati razvoju informacijske družbe, če želimo biti učinkoviti in uspešni v njej. Informacijska pismenost zajema poznavanje informacijske tehnologije, njeno razumevanje in uporabo ter pridobivanje informacij. Pri informacijski pismenosti gre za zbirko različnih vrst znanj potrebnih za delo z različnimi tipi informacij in tehnologijami. V prvem delu magistrskega dela smo prikazali pomen informacijske pismenosti za informacijsko družbo. Prvem smo predstavili informacijsko družbo, pomen poznavanja informacijskih tehnologij in našteli glavne prednosti in slabosti informacijske komunikacijske tehnologije (v nadaljevanju IKT). Opredelili smo učinke in posledice uporabe IKT v informacijsi družbi. V tretjem poglavju smo podrobneje opredelili pojem informacijska pismenost. V nadaljevanju smo predstavili raziskavo na področju informacijske pismenosti, kjer nas je zanimalo, kako se bomo v prihodnosti soočali s to tematiko, ter katere veščine bo potrebno osvojiti v prihodnosti. V drugem delu magistrskega dela, ki temelji na empirični raziskavi, smo proučevali informacijsko pismenost med mlajšo in starejšo populacijo.
Ključne besede: informacijska družba, vrste pismenosti, trendi, soočenje prihodnosti in veščin, IKT znanje sodobnih družb, uporaba kompetenc.
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 886; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

4.
Digitalna transformacija in informatizacija poslovanja podjetij
Andreja Horvat, 2017, magistrsko delo

Opis: Čas v katerem živimo, smo iz dneva v dan bolj priča hitrim in konstantnim spremembam tako v okolju samem kjer se podjetje nahaja, kot tudi v samem podjetju. Nenehne spremembe so vse bolj pogosto in nepredvidljive, odgovor in ukrepanje na njih pa nujno potrebne. Zaradi vse večje konkurenčnosti podjetij, potrebi po pospešitvi pretoka podatkov in informacij, zmogljivejši informacijski tehnologiji in novim znanjem kadrov, postavljajo pred podjetja zahteve po ustreznejšem upravljanju in prilagajanju le teh. Če bodo podjetja želela preživeti in postati še bolj vplivnejša, konkurenčnejša bodo morala izboljšati pristop do pridobivanja in posredovanja podatkov na najširšem možnem smislu. Tako je eden od odgovorov oziroma rešitev na naštete spremembe prav digitalna transformacija in informatizacija podjetij, ki ne omogoča le reševanje zgoraj naštetih izzivov, ampak lahko podjetju daje moč za uspeh in preboj v digitalni ekonomiji. Vodstva podjetij skupaj z vsemi zaposlenimi je potrebno izobraževati o potrebah in učinkih digitalizacije in informatizacije, saj se bodo gospodarski subjekti le tako množično in številčnejše odločali za digitalizacijo procesov, saj je le ta ključnega pomena za razvoj industrije v prihodnje. Digitalno transformacijo in informatizacijo poslovanja lahko vidimo kot novo poslovno priložnost, ki jo običajno omogoča tehnologija in tehnološke inovacije, te pa sprožajo in spodbujajo poslovne inovacije, inovacije poslovnih procesov in modelov ter organizacije in sodelovanja. Vse tiste, ki se ne bodo znali prilagoditi in bodo samo gledali in čakali, kdo bo z neko svojo idejo prišel na trg, verjetno ne bodo preživeli. Iz vseh teh dejstev lahko povzamemo, da je digitalizacija in informatizacija očitno nuja, ki se ji ne moremo izogniti, je priložnost za podjetja z odprtimi pogledi in miselnostjo čez mejo.
Ključne besede: Informacijska družba, digitalna transformacija, informatizacija poslovanja, koncept SAP in Microsoft.
Objavljeno: 23.10.2017; Ogledov: 1671; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
6.
VZGOJA ZA MEDIJE NA RAZREDNI STOPNJI
Nikita Niki Vrbnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Vzgoja za medije je področje, ki je v današnjem času, ko živimo v medijski družbi, izredno pomembno. Pri tem gre za vzgajanje in učenje za delo z mediji, ki nam bodo koristili pri izobraževanju in pomagali pri določenih opravilih. Mediji so sporočila, ki potujejo od oddajnika k prejemniku. Prenašajo torej določene vsebine od ustvarjalcev oziroma avtorjev sporočil do bralcev, poslušalcev ali gledalcev (Potočkar in Tavčar Krajnc, 2011). V mnogih državah imajo po osnovnih šolah Vzgojo za medije za obvezni predmet, v Sloveniji pa se pojavlja kot interesna dejavnost, od leta 1997 pa tudi kot izbirni predmet (Dragan, 1998). Vzgoja za medije je za današnjo mladino izrednega pomena, saj predvsem novejša tehnologija prinaša tako pozitivne kot tudi negativne vplive. Prav je, da mladi po novejših medijih posegajo, vendar jih moramo naučiti pravilne uporabe le-teh. Glede na to, da mladina hitro sprejema novosti na tem področju, z ustrezno medijsko vzgojo ne bi smelo biti večjih težav. Zato sem v magistrskem delu raziskala, kakšen vpliv ima na otrokovo pravilno uporabo medijev medijsko spodbudno družinsko okolje, medijsko nespodbudno družinsko okolje, šolsko okolje ter v kolikšni meri so učenci 4. razreda (kjer sem raziskavo tudi izvajala) seznanjeni z varno uporabo spleta.
Ključne besede: mediji, vzgoja za medije, medijska družba, informacijska tehnologija, množično komuniciranje
Objavljeno: 27.10.2015; Ogledov: 1448; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

7.
8.
9.
10.
Večparametrski model ugotavljanja uspešnosti e-storitev na primeru e-dohodnine
Tamara Repnik, 2004, magistrsko delo

Opis: Večparametrski model ugotavljanja uspešnosti e-storitev na primeru e-dohodnine
Ključne besede: nova ekonomija, informacijska družba, informacijska tehnologija, Internet, elektronsko poslovanje, javna uprava, davčni sistemi, davki, dohodnina, uspešnost poslovanja, modeli, analiza
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 628; Prenosov: 112
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici