| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Tajni podatki - monopol države nad informacijami? : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Anita Mandič, 2012, diplomsko delo

Opis: Sodobne demokratične ureditve težijo k čim večji transparentnosti delovanja državnih organov in so pravo nasprotje absolutističnih državnih ureditev, kjer je bilo glavno vodilo načelo tajnosti, arcana imperii. Z gibanjem razsvetljenstva v 18. stoletju je načelo javnosti vedno bolj spodrinjalo načelo tajnosti do danes, ko je državna tajnost lahko le izjema. V demokratični ureditvi je obstoj državnih tajnosti pogojen s strogo zakonsko regulativo področja in strogim nadzorom. Koliko pa so informacije o delovanju državnih organov dostopne javnosti, je odvisno od dejavnikov razvitosti demokracije v neki ureditvi, od učinkovitosti pravne države in moči civilne družbe. Ti dejavniki vplivajo prav tako tudi na možnost zlorabe instituta tajnosti in na manipulacijo s tajnimi podatki. Hipotetično se to lahko dogaja v vseh državnih ureditvah, vendar so prav omenjeni dejavniki tisti, ki določajo obseg morebitnih zlorab. Slovensko ureditev področja državnih tajnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja lahko štejemo med sodobne demokratične ureditve. Dostop do informacij javnega značaja je že ustavno zagotovljena pravica. Celotno področje informacij javnega značaja je zakonsko urejeno, prav tako tudi področje tajnih podatkov. Poleg zakonske ureditve so vzpostavljeni tudi ustrezni mehanizmi, ki omogočajo izvajanje zakonov, ustanovljen pa je tudi neodvisni državni organ, ki deluje kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja.
Ključne besede: tajni podatki, informacije javnega značaja, načelo tajnosti, varovanje tajnih podatkov, diplomske naloge
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1189; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (313,61 KB)

2.
POMEN DOSTOPA DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA ZA PREPREČEVANJE DISKRIMINACIJE PRI ZAPOSLOVANJU
Breda Bunič, 2012, diplomsko delo

Opis: Informacije javnega značaja predstavljajo ključno orodje nadzora javnosti nad delovanjem države in njenih institucij. S prostim dostop do njih se uresničuje načelo demokratične države. Dostop do informacij javnega značaja danes zagotavljajo in urejajo mednarodni pravni akti, ustave in posledično tudi notranje pravo držav. Z njim je posamezniku omogočeno uživanje temeljne človekove pravice – pravice vedeti. Prost dostop do informacij, ki jih poseduje javna uprava, zagotavlja javnost in odprtost delovanja njenih organov ter omogoča uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo tovrstne informacije. Dostop je mogoče tudi omejiti, in sicer z absolutnimi ali relativnimi razlogi za izjeme pri dostopu, ki na eni strani ščitijo interes posameznika oziroma države, na drugi pa omogočajo razkritje zahtevane informacije, kadar javni interes za razkritje prevlada nad interesom za zaščito varovane informacije. Demokratična ureditev temelji na enakosti vseh, zato je razlikovanje na osnovi katerekoli osebne okoliščine, torej diskriminacija, zanikanje demokratične družbe. V povezavi z diskriminacijo v zaposlovanju govorimo o pravici do dela, o pravici do enake obravnave in o zagotavljanju enakih možnosti. Pravica do dela je osnovna človekova pravica, ki jo omogočamo tudi s protidiskriminacijsko zakonodajo in z iz nje izhajajočimi ukrepi. Izredno pomembno je preprečevanje in pravočasno zaznavanje diskriminacije, ki se pojavlja na vseh družbenih ravneh in v različnih oblikah, zato govorimo o neposredni in posredni, strukturni, sistemski ali institucionalni in večplastni diskriminaciji. Pri zaposlovanju, kljub sprejetim zakonskim normam, obstaja diskriminacija tako pred kot tudi v času zaposlitve ter pogosto še po prenehanju delovnega razmerja. Pomemben institut preprečevanja diskriminacije pri zaposlovanju, predvsem v javnem sektorju, predstavlja prost dostop do informacij javnega značaja. Dostopnost informacij o izbirnih postopkih kandidatov pri zaposlitvi, podatkih o plačah in dodatkih, postopkih ter izpolnjevanju pogojev za napredovanje in napotitev na šolanje pomaga posamezniku, da si v primerih, ko do diskriminacije pride, svojo pravico lahko izbori sam. Dostop do informacij javnega značaja mu namreč omogoči in bistveno olajša zbiranje dokumentacije v neformalnih, upravnih in sodnih postopkih. Prost dostop pa žal ne seže na področje zasebnega sektorja, za katerega velja načelo podjetniške svobode, ki delavcu vseh navedenih možnosti, povezanih z dostopom do informacij javnega značaja, ne zagotavlja.
Ključne besede: Informacije javnega značaja, temeljne človekove pravice, raznolikost, diskriminacija, zaposlovanje, človekovo osebno dostojanstvo, neposreden nadzor javnosti.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 1313; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
INTERAKTIVNA PREDSTAVITEV INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA O KAZNIVIH DEJANJIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Klemen Lukman, 2013, magistrsko delo

Opis: Ponovna uporaba informacij javnega značaja je panoga evropskega gospodarstva z veliko neizkoriščenega potenciala. V nalogi so predstavljena evropska poročila o ponovni uporabi informacij javnega značaja ter ocene vrednosti panoge, obravnavano je področje vizualiziranja in obdelave podatkov. V empiričnem delu naloge je predstavljen in analiziran projekt Krimistat.si, ki je primer ponovne uporabe informacij javnega značaja s področja kriminalitete v Republiki Sloveniji. Velika pozornost je namenjena varovanju osebnih podatkov in zagotavljanju anonimnosti le-teh. Naloga tudi obravnava pilotski podprojekt priprave informacij javnega značaja na ravni semantičnega spleta, ki je primeren za računalniško obdelavo v realnem času. V zaključku so podane ugotovitve in priporočila za ponudnike informacij javnega značaja.
Ključne besede: informacije javnega značaja, ponovna uporaba, infografika, vizualizacija podatkov, kartiranje kriminalitete
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 1176; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,36 MB)

4.
Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti
Katarina Rosa, 2014, magistrsko delo

Opis: Naloga z naslovom Razkritje bančnih podatkov organom pregona in javnosti v začetku zajema predstavitev bistvenih pojmov in institucij, ki imajo pomembno vlogo pri razkritju bančnih podatkov javnosti in organom pregona. Predstavljena je torej institucija banke, ki je pravna oseba s številnimi nalogami, njena glavna naloga pa je servisiranje prebivalstva in pravnih oseb. Banka posluje s prebivalstvom in gospodarskimi subjekti (komitenti) in pri tem pridobiva številne podatke o svojih komitentih, predvsem osebne podatke, ter podatke o njihovem premoženju in njihovih pravicah. Ti podatki so bančni tajni podatki in niso javni podatki. Pri razkritju bančnih podatkov imajo zelo pomembno vlogo razne institucije, med njimi tudi Informacijski pooblaščenec, ki ima dvojno vlogo: varstvo osebnih podatkov in zagotavljanje dostopa do javnih podatkov. Pomembno vlogo ima tudi Banka Slovenije, ki skrbi za likvidnost univerzalnih bank ter hrani in ima dostop do vseh bančnih podatkov, ki so bistveni za likvidnost posamezne banke in celotnega bančnega sistema. V zadnjem letu pa ima pri razkrivanju bančnih podatkov pomembno vlogo tudi Parlamentarna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je nastala na pobudo poslancev državnega zbora z namenom ugotovitve, zakaj je prišlo do finančne krize. V tem okviru se od Banke Slovenije zahteva, da predloži oziroma razkrije vse potrebne podatke. Bančni podatki se lahko razkrijejo samo na podlagi pisnega dovoljenja osebe na katero se podatki nanašajo in na podlagi zakona, ki določa, da se morajo bančni podatki razkriti v predkazenskem in kazenskem postopku. V tretjem delu naloge se bomo osredotočili na razkritje bančnih podatkov v predkazenskem postopku, zato bomo podrobneje obravnavali slovensko in mednarodno pravno ureditev bančnih podatkov v kazenskem postopku. Pri pregledu pravnih podlag, se bomo osredotočili izključno na določbe, ki govorijo o bančnih podatkih in njihovem razkritju. V nadaljevanju je predstavljeno področje gospodarske kriminalitete in kriminalitete v bankah, z navedbo različnih zlorab ter opredelitvijo in odgovornostjo pravnih oseb pri zlorabah. Rezultati stresnih testov, ki so bili opravljeni v letu 2013 v slovenskih bankah, nam upravičeno povejo, da obstaja sum, da so vodilni v bankah v preteklih zadnjih 20-tih letih ravnali v nasprotju s kreditno in bančno politiko. Gre za sum storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu Kazenskega zakonika-1(2012) s strani upravnih in nadzornih organov banke. V zadnjem delu naloge je opredeljen predkazenski postopek, kadar se sumi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic in premoženjskega okoriščanja vodilnih v banki, s poudarkom na bančnih podatkih in njihovem razkrivanju, saj so le-ti ključni pri preiskovanju kaznivega dejanja. Opisali bomo tudi odgovornost, naloge in pooblastila vseh udeležencev predkazenskega postopka. V zaključku naloge so podani sklepi glede bančne tajnosti in preiskovanja kaznivih dejanj v slovenskem pravu in v mednarodnem pravu. Bančna tajnost v slovenskem pravu nima bistvenega pomena, predvsem zato, ker se morajo organi pregona in finančne ustanove ravnati po evropskem in mednarodnem pravnem redu, ki strmi, k odpravi bančne tajnosti, predvsem zaradi potrebe davčnih postopkov in zaradi preiskovanja kaznivih dejanj.
Ključne besede: banke, bančni podatki, zaupni podatki, varstvo podatkov, informacije javnega značaja, razkritje, pravna podlaga, gospodarska kriminaliteta, preiskovanje, magistrska dela
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 924; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (671,68 KB)

5.
DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA V SLOVENSKIH OBČINAH
Danica Trifunac, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela in raziskave. V teoretičnem delu je obravnavan Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, ki opredeljuje informacijo javnega značaja, načelo prostega dostopa do informacij, zavezance za dajanje informacij, načine dostopa do teh informacij ter pritožbeni postopek na Informacijskega pooblaščenca in sodno varstvo. Teoretični del prinaša tudi pregled sodne prakse s področja dostopa do javnih informacij, tj. stališče Ustavnega, Vrhovnega in Upravnega sodišča. Omenjeni zakon je prinesel večjo ozaveščenost državljanov glede pravic ter večji nadzor nad porabo javnega denarja. V empiričnem delu naloge sem ugotavljala, v kolikšni meri občine v Republiki Sloveniji spoštujejo Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Zanimalo me je zlasti, ali občine zahtevane informacije posredujejo v zakonsko določenem času. Na 212 občin sem naslovila zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, in sicer na polovico občin eno (pomoč ob rojstvu otroka), na polovico občin pa drugo vprašanje (povrnitev materialnih stroškov in potni nalogi za župana v letu 2014). Velika večina občin je odgovorila v zakonsko določenem roku. Po ponovnem pozivu po izteku zakonsko določenega roka, deloma tudi preko Informacijskega pooblaščenca, je bilo poslanih še nekaj odgovorov, 5 občin pa sploh ni odgovorilo. Poleg tega je bilo pri vprašanju v zvezi z določenimi izplačili županu tudi s strani občin postavljenih več vprašanj o namenu iskanja informacij, in tudi vsebina odgovorov na drugo vprašanje ni bila vedno zadovoljiva.
Ključne besede: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, informacija javnega značaja, načelo prostega dostopa, transparentnost, zavezanci za posredovanje informacij, upravičenci do informacij, informacije dostopne na zahtevo, neposredno dostopne informacije, pritožbeni postopek, sodno varstvo, občine, lokalna samouprava, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 06.07.2015; Ogledov: 685; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (2,69 MB)

6.
Javni viri informacij v sodobni družbi
Dušan Ajdišek, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem predstavil javne vire informacij, ki so v sodobnem času z razvojem informacijske tehnologije zelo obširni in lažje dostopni ter le-te povezal s posameznimi poklici in organizacijami, brez katerih praktično ne morejo delovati. Zajel sem tudi tuje izkušnje v zvezi z javnimi viri informacij in njihov pomen, kjer so viri in informacije, ki so splošno dostopni, imenovani kot Open-Source Intelligence (v nadaljevanju OSINT). Namen in cilji diplomskega dela so predstavitev različnih javnih virov informacij in podatkov, kot so posamezni mediji, evidence, poročila, predvsem pa svetovni splet. Pri tem so predstavljeni tudi drugi viri informacij (osebe kot viri). Cilj diplomskega dela je povezati skupne značilnosti posameznih poklicev in njihovih potreb po različnih informacijah. Iz tuje literature bodo predstavljeni drugi vidiki oziroma tuje izkušnje v zvezi z javnimi viri informacij. Najprej je predstavljena pomembnost javnih virov v sodobnem svetu in njihova dostopnost širši javnosti. V nadaljevanju so predstavljeni temeljni pojmi, ki zajemajo to temo, in sicer kaj so viri, informacije, javni viri, informacije javnega značaja in podatki. Nato so predstavljena področja, od koder so dostopni javni viri informacij. V tem delu so tako podrobno predstavljeni javni viri informacij, ki so dostopni v časopisu, na televiziji, radiu, svetovnem spletu, v akademskem gradivu, kakor tudi osebni viri. V osrednjem delu so obravnavani različni poklici in organizacije, ki so odvisni od virov in informacij, saj brez njih ne morejo delovati. V tem sklopu je tako zajeta policija, varnostno-obveščevalne službe, novinarstvo, zasebni detektivi, študentje, politiki, gospodarstvo in varstvoslovje. Delovanja navedenih poklicev brez uporabe javno dostopnih virov podatkov in informacij si v današnjem času ne moremo predstavljati. Nato sledi pregled uporabe javnih virov v tujini, in sicer uporaba le-teh s strani tujih policij, varnostno-obveščevalnih služb in novinarjev. V tem poglavju je opravljena primerjava uporabe javnih virov informacij v Sloveniji in tujini. V zaključku diplomskega dela je predstavljeno moje mnenje in povzetek mojih ugotovitev.
Ključne besede: viri, podatki, informacije, javni viri, informacije javnega značaja, mediji, internet, časopisi, televizija, radio, diplomske naloge
Objavljeno: 01.06.2016; Ogledov: 932; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (680,75 KB)

7.
Erar
Majda Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Vlada Republike Slovenije je leta 2001 na priporočilo Sveta Evrope GRECO (Skupina držav ES proti korupciji), ustanovila Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Na podlagi Zakona o preprečevanju korupcije ter Konvencije ZN proti korupciji (UNCAC), je bila leta 2004 ustanovljena Komisija za preprečevanje korupcije, ki je kot samostojni državni organ z večjimi pooblastili v boju proti korupciji, nadomestila Urad RS za preprečevanje korupcije. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je začel veljati 5. junija 2010 je razveljavil Zakon o preprečevanju korupcije in je bil sprejet za namen krepitve delovanja pravne države, določanja ukrepov in metod za krepitev integritete in transparentnosti ter za preprečevanje korupcije in preprečevanje in odpravljanje nasprotja interesov – vse to je tudi mandat Komisije za preprečevanje korupcije, katere ime je zakon ohranil, razširil pa je njene pristojnosti. Vodstvo komisije, ki ga trenutno zastopajo predsednik Boris Štefanec in pomočnika dr. Igor Lamberger in Alma Sedlar, na predlog posebne komisije, imenuje predsednik države. Komisija za preprečevanje korupcije je v okviru izvajanja svojih pristojnosti zasnovala projekt Transparentnost, katerega namen je doseči transparentnost delovanja države in lokalnih skupnosti in s tem povečanje odgovornosti nosilcev javnih funkcij za sprejete odločitve in smotrno ter učinkovito porabo javnih sredstev. Kot sredstvo za javno dostopnost informacij, je komisija za preprečevanje korupcije uvedla spletno aplikacijo Supervizor, s katero je javno objavila podatke o finančnih transakcijah proračunskih uporabnikov in tako omogočila spremljanje izdatkov javnih institucij. Aplikacijo Supervizor je 7. julija 2016 nadomestila nova, nadgrajena spletna aplikacija Erar, ki dodatno omogoča vpogled v poslovanje z e-računi, v podatke, vezane na omejitve poslovanja, ter prejeta darila in prikaz tujih bančnih računov poslovnih subjektov. Uvedba navedenih spletnih aplikacij je utemeljena v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, katerega namen je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Pri dostopanju do informacij pa se neizogibno srečamo tudi z vprašanjem varstva osebnih podatkov. Pomembno vlogo pri izvajanju številnih funkcij, tako na področju dostopa do informacij javnega značaja, kot tudi varstva osebnih podatkov, opravlja neodvisen državni organ - Informacijski pooblaščenec. V svojem delu zlasti predstavljam pristojnosti in delovanje Komisije za preprečevanje korupcije, osredotočam se na predstavitev zakonodaje in pomembnejših pojmov s tega področja ter ugotavljam, ali je Komisija za preprečevanje korupcije z vzpostavitvijo spletne aplikacije Supervizor oziroma Erar, dejansko pripomogla k zagotavljanju javnosti in odprtosti delovanja organov kot tudi, ali je omogočila uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.
Ključne besede: Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije, Korupcija, Integriteta, Supervizor, Erar, Informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Informacijski pooblaščenec
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 874; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

8.
Informacijski pooblaščenec v Republiki Sloveniji in Estoniji
Martina Zgonc, 2017, diplomsko delo

Opis: Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije je samostojen in neodvisen državni organ, ustanovljen z Zakonom o Informacijskem pooblaščencu, ki ga je Državni zbor sprejel na seji 30. novembra 2005. Inšpektorat za varstvo podatkov in dostopa do informacij Republike Estonije pa je nadzorni organ, ki deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje. V okviru svojih pristojnosti oba organa delujeta na področju varstva osebnih podatkov in na področju dostopa do informacij javnega značaja. Z odprtostjo informacij na eni strani ter nadzorom in varstvom zasebnosti na drugi strani Informacijski pooblaščenec stremi k učinkovitemu uresničevanju dveh temeljnih človekovih pravic, ki sta zagotovljeni že z ustavo. Izsledki naše raziskave/analize kažejo, da se število pritožb, prekrškov itd. v Sloveniji še vedno iz leta v leto povečuje in da je njihovo število v Sloveniji bistveno večje kot v Estoniji. Izboljšala se je predvsem ozaveščenost in poznavanje obeh področij. Na drugi strani pa je zaskrbljujoče dejstvo, da postaja obvladovanje želja po obdelavi osebnih podatkov vse težje. Zaradi vse hitrejšega razvoja tehnologije se namreč pojavlja napačno interpretiranje pravice do zasebnosti. Urad informacijskega pooblaščenca povečanje vidi kot negativni kazalnik, ki kaže na manjšo oziroma nezadostno odzivnost organov na prvi stopnji.
Ključne besede: informacijski pooblaščenec, osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, informacije javnega značaja, Slovenija, Estonija, diplomske naloge
Objavljeno: 16.03.2017; Ogledov: 690; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (702,06 KB)

9.
Register zavezancev za informacije javnega značaja
Matija Kovač Vrbnjak, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je prvenstveno obravnavan Register zavezancev za informacije javnega značaja, kot uvod v le-tega pa služi kratka predstavitev informacij javnega značaja. Delo tako vsebuje krajši opis lastnosti informacij javnega značaja in nekaterih institutov, povezanih z njimi, opis značilnosti in namena Registra zavezancev za informacije javnega značaja, njegovo povezavo s transparentnostjo delovanja javnih organov oziroma javnega sektorja, postopek vnosa zavezancev v register zavezancev in primerjavo s predhodno ureditvijo oziroma njegovim predhodnikom. Podana pa je tudi primerjava Zakona o dostopu do informacij javnega značaja z njegovimi novelami, pri čemer pa ne gre za pregled celotnega zakona, ampak predvsem za člene, direktno povezane z registrom zavezancev.
Ključne besede: Register zavezancev za informacije javnega značaja, informacije javnega značaja, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, transparentnost, načelo prostega dostopa, spletna aplikacija za vpis podatkov o zavezancih.
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 451; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici