1. Stališča zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih o cepljenju proti gripiZala Žvikart, 2021, diplomsko delo Opis: Gripa je bolezen dihal, katero povzročajo virusi. Prenaša se kapljično in jo najpogosteje zaznamo v zimskem času. Pred gripo se najučinkoviteje zaščitimo s cepljenjem. Le-to se priporoča predvsem nosečnicam, otrokom, starejšim nad 65 let, bolnikom s kroničnimi boleznimi ter vsem zdravstvenim delavcem. Precepljenost proti gripi je pri nas izredno nizka, predvsem pri zdravstvenih delavcih, zato je zelo pomembno ozaveščati ljudi o pomenu cepljenja proti gripi.
Uporabljeni sta kvantitativna ter deskriptivna metoda dela. Proučili smo slovensko in tujo strokovno literaturo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali različnim zdravstvenim domovom na Štajerskem. Podatke smo nato obdelali z opisno statistiko in jih predstavili v tabelah ter grafih.
Ugotovili smo, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih glede na ostale raziskave večja. Anketiranci se proti gripi cepijo predvsem iz razlogov, da zaščitijo sebe, svojce ter bolnike. Da se ne cepijo, je krivo prepričanje o stranskih učinkih cepiva ter dobro zdravstveno stanje. Precepljenost bi povečali z brezplačnim cepljenjem, ki bi potekalo med delovnim časom, več cepilnimi mesti ter boljšim ozaveščanjem o cepljenju proti gripi.
Kljub temu da je precepljenost zdravstvenih delavcev v zdravstvenih domovih kar dobra, se več kot polovica zdravstvenih delavcev ne cepi zaradi različnih prepričanj. Po večini so mnenja, da cepljenje proti gripi ne bi smelo biti obvezno ter da mora odločitev za cepljenje sprejeti vsak zase. Širjenje gripe lahko poleg cepljenja preprečimo tudi z dobrimi higienskimi navadami ter ostalimi zaščitnimi ukrepi.
Ključne besede: influenca, precepljenost, osveščenost, primarno zdravstveno varstvo
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1786; Prenosov: 239
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. Analiza precepljenosti zdravstvenih delavcev proti gripi v Sloveniji med leti 2009 in 2019Martin Bosilj, 2020, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Precepljenost zdravstvenih delavcev proti gripi pripomore k zmanjšanju obolevnosti. Poleg tega dajejo zdravstveni delavci s tem, ko se cepijo, zgled pacientom, tistim, ki dvomijo, pa lahko vzbudijo zaupanje, da je cepljenje varno, in jih s tem spodbudijo k temu dejanju.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali teoretični del problema. Podatke smo analizirali s pomočjo programskega jezika R ter jih nato predstavili v obliki grafov. Deleži cepljenih, podani v odstotkih, so približni, saj so podatki o vseh zaposlenih v zdravstvu zgolj okvirni.
Rezultati: Z raziskavo smo odkrili, da je precepljenost med zdravstvenimi delavci proti gripi v Sloveniji nizka. Med letoma 2009 in 2019 je bila povprečna precepljenost ~12,9 %, z najvišjo stopnjo v sezoni 2009/10 (~21 %) in najnižjo v sezoni 2015/16 (~7 %). Opazili smo, da je cepljenje v Sloveniji začelo upadati po pandemiji virusa gripe H1N1 leta 2009, izboljšanje pa je sledilo šele po letu 2016. Nasploh je med evropskimi državami zaznati nizko stopnjo precepljenosti proti gripi med zdravstvenimi delavci. Slovenijo uvrščamo v spodnjo polovico evropske lestvice.
Diskusija in zaključek: Kljub pomanjkljivostim, kot sta potreba po vsakoletnem cepljenju in nezagotovljena stoodstotna zaščita, cepljenje še vedno ostaja najboljša možnost za zaščito pred boleznijo, ki predstavlja nevarnost predvsem za ogrožene skupine.
Ključne besede: virus influenca, zdravstveni delavci, analiza precepljenosti
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1875; Prenosov: 246
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Spremljanje virusa gripe po svetu v zadnjih petih letih preko različnih baz podatkovMarko Plečko, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali temo z naslovom spremljanje virusa influence ali gripe po svetu v zadnjih petih letih preko različnih baz podatkov. Predstavili smo viruse influence in raziskali preko različnih baz podatkov pojavljanje virusov influence tipa A v naključno izbranih severnih, tropskih in južnih državah sveta, skozi celo leto v zadnjih petih letih. Namen diplomskega dela je tudi raziskati, kdaj in kje je tip virusov influence A v določenem letnem času bolj v porastu. Naš cilj je opisati viruse influence. Podatke smo zbirali preko različnih baz podatkov Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), Evropskega centra za preprečevanje in kontrolo bolezni in nacionalni inštitut za javno zdravje za podatke o republiki Sloveniji. Za severne države sveta smo naključno izbrali Kanado, Francijo in Japonsko, iz tropskega predela sveta smo izbrali Kolumbijo, Kenijo in Tajsko, iz južnega pa Avstralijo, Čile in Južno Afriko. Ugotovili smo, da se virusi influence A najpogosteje pojavljajo v severnem delu sveta, pojavnost virusov pa je povezana tudi z izbruhi pandemij in epidemij gripe. Večina zabeleženih okužb je bila v zimskih mesecih. Menimo, da bi okužbe lahko precej zmanjšali z ukrepi kot so kašljanje in kihanje v robček, umivanje rok, ter čim večjo precepljenostjo proti virusom influence. Potrebna bi bila tudi stalna izobraževanja zdravstvenih delavcev, da vedo kako ravnati v primeru večjega izbruha oziroma pandemije gripe.
Ključne besede: influenca, virusi influence, pandemija
Objavljeno v DKUM: 10.12.2014; Ogledov: 2271; Prenosov: 252
Celotno besedilo (1,12 MB) |
