| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Ključne besede: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 991; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (721,01 KB)

2.
ANALIZA UČINKOV ANTIINFLACIJSKE DENARNE POLITIKE NA SESTAVO MEŠANEGA NALOŽBENEGA PORTFELJA
Aljoša Rižner, 2015, magistrsko delo

Opis: Sodobna makroekonomska teorija preko številnih funkcij razlaga in pojasnjuje, kako se obnašajo finančni trgi v različnih delih gospodarskih in monetarnih ciklov, kateri dejavniki vplivajo na njihovo obnašanje in kako trgi reagirajo na spremembe posameznih dejavnikov. Magistrsko delo predstavlja analizo medsebojne odvisnosti spremenljivk, kot so inflacija, ključna obrestna mera in pričakovana donosnost finančnega premoženja.
Ključne besede: inflacija, inflacijska pričakovanja, antiinflacijska denarna politika, ključna obrestna mera, finančni trgi, delnice, obveznice, razpršenost, korelacija, spremenljivost, pričakovana donosnost, potencialno tveganje
Objavljeno v DKUM: 16.02.2016; Ogledov: 1098; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
BREZPOSELNOST IN INFLACIJA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Jani Prednik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Brezposelnost in inflacija sta nedvomno dve zelo pomembni determinanti, ki kažeta, kako uspešno je gospodarstvo. Ekonomisti si glede teh dveh determinant niso enotni. Nekateri zagovarjajo tezo, da se mora na račun višje stopnje brezposelnosti znižati inflacija, drugi trdijo obratno. Teoretično povezavo med tema dvema determinantama prikazuje t. i. Phillipsova krivulja. Sloveniji, Slovaški, Češki, Litvi, Latviji, Madžarski in Poljski je skupno, da so šle skozi proces tranzicije v tržno gospodarstvo. Strukturne in druge institucionalne spremembe, ki so spremljale ta prehod, so vplivale na značilnosti povezave med brezposelnostjo in inflacijo. Nekatere države so se borile z visoko brezposelnostjo, druge z visoko inflacijo. Večini držav pa je uspelo obe determinanti znižati in spraviti na vzdržno, tržnim gospodarstvom primerljivo raven. Rezultati raziskav ne pritrjujejo tezi, da je v vseh obravnavanih državah možno najti poenoteno povezavo med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti.
Ključne besede: inflacija, brezposelnost, bruto domači proizvod, Phillipsova krivulja, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2011; Ogledov: 3247; Prenosov: 556
.pdf Celotno besedilo (659,88 KB)

Iskanje izvedeno v 5.86 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici