| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 40
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
11.
VLOGA ZLATA V MONETARNEM SISTEMU
Ana Jenko, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno kakšne so lastnosti zlata in kolikšna je bila njegova vloga skozi zgodovino ter kolikšna je v današnjih časih. Opisano je zakaj so pomembne mednarodne rezerve centralnih bank v zlatu in kolikšne so. Centralne banke so do sedaj podpisale tri sporazume o prodaji zlata. Zlato je tudi ohranjevalec vrednosti. Predstavljeni so tudi podatki o ponudbi in povpraševanju po zlatu in kako se je gibala cena zlata vse do danes. V zadnjem času se je zlato izkazalo tudi kot dobra investicija. Lahko vlagamo v delnice rudniških podjetij, sklade, ki vlagajo v zlato ali pa v zlate ploščice in kovance.
Ključne besede: Zlato, monetarni sitem, monetarna politika, Svetovna banka, mednarodne denarne rezerve, inflacija, ponudba zlata, povpraševanje po zlatu, cena zlata, Mednarodni denarni sklad, naložbe v zlato, ohranjevalec vrednosti, centralno bančni sporazum.
Objavljeno: 17.01.2012; Ogledov: 1399; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (722,82 KB)

12.
GOSPODARSKA GIBANJA IN PRIMERJAVA CEN STORITEV MED SLOVENIJO IN MADŽARSKO
Tomaž Kokot, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: V diplomskem seminarju smo s pomočjo popisa cen storitev na Madžarskem in v Sloveniji ter z izračuni dokazali, da je slovensko gospodarstvo bolje razvito od madžarskega. Vsi podatki o gospodarstvih držav kažejo na večje približevanje Slovenije k povprečju EU-27. Naši izračuni kažejo, da je bila raven cen storitev marca 2010 v Sloveniji za 28 % višja kot na Madžarskem. Obenem je imela Slovenija za 36 % višji BDP na prebivalca od Madžarske. Ugotavljamo, da je višja gospodarska razvitost države povezana z višjo ravnijo cen.
Ključne besede: Slovenija, Madžarska, stopnja razvitosti, storitve, raven cen, censka pariteta, censka dispariteta, bruto domači proizvod in inflacija.
Objavljeno: 22.11.2011; Ogledov: 1877; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

13.
EMPIRIČNA OCENA VPLIVA CEN ENERGENTOV NA INFLACIJO V SLOVENIJI
Jernej Mencinger, 2011, diplomsko delo

Opis: V današnjem času večina gospodarstev za normalno delovanje potrebuje različne energente, kar postavlja energente v privilegiran poloţaj v celotnem gospodarstvu. Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, je odvisna od uvoza energentov. Cena energentov je eksogeno določena in vpliva na inflacijsko stopnjo v drţavi. Raziskali smo inflacijski vpliv teh cen v Sloveniji v obdobju od 1995 do 2010. Uporabili smo VAR model in input-output analizo cen. Iz rezultatov empiričnega dela je razvidno, da 10 % povečanje cen energentov prispeva k povišanju inflacijske stopnje za pribliţno 0,9 odstotne točke. Kot smo pričakovali, so rezultati obeh metod pokazali podoben vpliv.
Ključne besede: Ključne besede: inflacija, energetska odvisnost, VAR model, input-output analiza.
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 1273; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

14.
BREZPOSELNOST IN INFLACIJA V IZBRANIH DRŽAVAH EVROPSKE UNIJE
Jani Prednik, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Brezposelnost in inflacija sta nedvomno dve zelo pomembni determinanti, ki kažeta, kako uspešno je gospodarstvo. Ekonomisti si glede teh dveh determinant niso enotni. Nekateri zagovarjajo tezo, da se mora na račun višje stopnje brezposelnosti znižati inflacija, drugi trdijo obratno. Teoretično povezavo med tema dvema determinantama prikazuje t. i. Phillipsova krivulja. Sloveniji, Slovaški, Češki, Litvi, Latviji, Madžarski in Poljski je skupno, da so šle skozi proces tranzicije v tržno gospodarstvo. Strukturne in druge institucionalne spremembe, ki so spremljale ta prehod, so vplivale na značilnosti povezave med brezposelnostjo in inflacijo. Nekatere države so se borile z visoko brezposelnostjo, druge z visoko inflacijo. Večini držav pa je uspelo obe determinanti znižati in spraviti na vzdržno, tržnim gospodarstvom primerljivo raven. Rezultati raziskav ne pritrjujejo tezi, da je v vseh obravnavanih državah možno najti poenoteno povezavo med stopnjo inflacije in stopnjo brezposelnosti.
Ključne besede: inflacija, brezposelnost, bruto domači proizvod, Phillipsova krivulja, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno: 01.12.2011; Ogledov: 1739; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (659,88 KB)

15.
16.
17.
18.
19.
Tretji človek : komentar pri [dejavnosti] 24ur.com
Mićo Mrkaić, 2001, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: ekonomija, monetarna politika, centralna banka, trg denarja, obrestne mere, inflacija, recesija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 768; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

20.
Gospodarska rast : več v glavi, več v žepu!
Mićo Mrkaić, 2002, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: gospodarska rast, inflacija, recesija
Objavljeno: 04.06.2012; Ogledov: 616; Prenosov: 16
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici