| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Trgi plemenitih kovin in svetovno gospodarstvo
Eva Barta, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta predstavljamo trg plemenitih kovin, torej trg zlata, srebra, platine in paladija. Plemenite kovine imajo pomembno vlogo v zgodovini razvoja svetovne trgovine in v denarnih sistemih. Ponudbena stran plemenitih kovin je sestavljena iz novo izkopanih rud in recikliranja oziroma predelave. Povpraševanje po plemenitih kovinah lahko delimo na uporabo za nakit in za industrijske ter investicijske namene. Srebro, platina in paladij pa se izraziteje uporabljajo v industrijske namene. Zlato je ohranilo veljavo v portfelju centralnih bank kot varovalo, če bi prišlo do večjih globalnih težav. Plemenite kovine služijo kot alternativna naložbena sredstva za varovanje pred globalnimi negotovostmi. Med investitorji vzbuja strah predvsem inflacija, dvig inflacije zato praviloma poveča (investicijsko) povpraševanje po plemenitih kovinah, posledično pa se zviša tudi njihova cena. V delu diplomskega projekta predstavljamo rezultate študij, ki obravnavajo vprašanje, ali so plemenite kovine ustrezno varovalo pred inflacijo. Empirični rezultati niso povsem enoznačni, a ugotavljamo, da lahko zlato na dolgi rok deluje kot dobra zaščita pred inflacijo.
Ključne besede: zlato, srebro, platina, paladij, cene, inflacija, svetovno gospodarstvo
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 84; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

2.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v evroobmočju
Mihael Kodrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Cenovna stabilnost je ena od ključnih sestavin gospodarske prosperitete. V evroobmočju je Evropska centralna banka tista, ki mora v obsegu svojega mandata srednjeročno ohranjati cenovno stabilnost blizu, ampak pod 2 %. V delu diplomskega projekta smo z analiziranjem obdobja od leta 1999 do leta 2019 našli glavne dejavnike dinamike inflacije v evroobmočju. Obdobje od leta 2012 do 2016 so zaznamovale izredno nizke inflacijske stopnje. Ugotovili smo, da je bilo v tem obdobju več dezinflacijskih dejavnikov, kot so padanje cen nafte, nizka pričakovanja o prihodnji inflaciji, manjše agregatno povpraševanje, padec cen blaga in storitev, uvoznih cen in cen industrijskih proizvajalcev ter nižja produktivnost. Na podlagi študija literature o učinku uvoza iz Kitajske smo ugotovili, da ima cenejši uvoz vpliv na nižanje stopnje inflacije. V evroobmočju je prav tako prisotno sorazmerno sinhronizirano gibanje inflacije z državami OECD.
Ključne besede: inflacija, evroobmočje, plače, globalizacija
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (676,56 KB)

3.
Specifičnosti inflacijskih gibanj v skupini držav G7
Simon Matej Podgoršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Inflacija je pojav naraščanja splošne ravni cen. V zadnjih 30 letih smo priča konstantno nizkim stopnjam inflacije. Ocenjevanje in razumevanje inflacije je ključnega pomena pri oblikovanju in vodenju uspešne ekonomske politike. V tem delu obravnavamo teorijo o inflaciji in poglavitne dejavnike, ki vplivajo na inflacijsko gibanje. Prikažemo gospodarska in inflacijska gibanja držav članic G7 v obdobju od 1990 do 2019. Problem, ki ga predstavimo, je nenavadno nizka stopnja inflacije v zadnjem desetletju in nezmožnost monetarne politike, da bi ta problem razrešila. V delu pridemo do sklepa, da je ohranjanje stabilne inflacije ključnega pomena za gospodarski napredek držav. Dejavniki, kot so mednarodna trgovina, globalizacija, tehnološki napredek in plačna gibanja, pomembno krojijo dinamiko inflacije v skupini držav članic G7.
Ključne besede: Inflacija, gospodarska aktivnost, globalizacija, ekonomska politika, inflacijska pričakovanja.
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 142; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (721,01 KB)

4.
Nestandardni instrumenti denarne politike v finančni krizi in učinki
Sebastijan Farkaš, 2019, diplomsko delo

Opis: Od svetovne finančne krize leta 2008 so centralne banke po vsem svetu izvajale številne nekonvencionalne denarne politike, da bi preprečile kreditni krč, spodbudile skupno povpraševanje in povečale inflacijo. V evroobmočju so to vključevale zagotavljanje likvidnosti s ponudbami za popolno dodelitev fiksne obrestne mere, podaljševanje ročnosti kreditnih poslov centralne banke, širši nabor upravičenih zavarovanj, obsežni programi nakupa sredstev javnega in zasebnega sektorja, negativne obresti stopnje in smernice za naprej. Večja gospodarstva kot so Združene države Amerike, Evropska Unija, Japonska, Združeno Kraljestvo, so posredovale s podobnimi vendar različnimi ukrepi, ki so imeli različne učinke na njihovo gospodarsko rast, inflacijo in zaposlenost.
Ključne besede: Monetarna politika, finančna kriza, instrumenti monetarne politike, nestandardni ukrepi, ECB, inflacija, gospodarska rast, BDP.
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 385; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (554,68 KB)

5.
Dejavniki varčevanja gospodinjstev v Sloveniji in v Evropski uniji
Martin Jovanović, 2018, magistrsko delo

Opis: Varčevanje je eden pomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na gospodarsko rast v državi, saj je stopnja varčevanja zelo povezana z investicijami v državi. Poznavanje dejavnikov varčevanja je tako pomembno z vidika ekonomske politike, da lahko tako nosilci fiskalne politike vplivajo na odločitev posameznikov o tem, ali bodo del svojega razpoložljivega dohodka namenili za varčevanje ali pa za potrošnjo. Magistrsko delo obravnava varčevanje v gospodarstvu in dejavnike varčevanja v Sloveniji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem, Slovaškem in na Poljskem. Omejili smo se na države Srednje Evrope, saj so si te države med seboj dokaj podobne tako glede gospodarske razvitosti kakor tudi glede kulture, poleg tega pa imajo med seboj zelo dobro razvito medsebojno trgovino. V teoretičnem delu magistrske naloge najprej analiziramo osnovne teorije varčevanja in v njej izpostavljene dejavnike varčevanja. Predstavimo in analiziramo tudi rezultate empiričnih raziskovanj preučevanja dejavnikov varčevanja gospodinjstev. V nalogi prav tako predstavimo osnovne finančne instrumente, v katerih lahko gospodinjstva varčujejo. V empiričnem delu naloge analiziramo posamezne dejavnike varčevanja, njihovo gibanje skozi preučevano obdobje raziskovanja, tj. 2000–2017, in s pomočjo korelacijske analize ocenimo povezanost posameznih dejavnikov varčevanja s stopnjo varčevanja. Dejavniki, ki jih analiziramo, so naslednji: raven razpoložljivega dohodka na prebivalca, realna rast BDP na prebivalca, obrestna mera, inflacija, stopnja brezposelnosti, starostna odvisnost, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije in primanjkljaj oziroma presežek v proračunu države, poleg teh dejavnikov pa smo naredili tudi korelacijsko analizo s pričakovano življenjsko dobo po 65. letu starosti, spremembo cen nepremičnin in pogoji trgovanja. Rezultati empirične raziskave kažejo, da so demografski dejavniki in stopnja brezposelnosti najbolj in statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Nadalje smo ugotovili statistično značilno pozitivno povezavo med varčevanjem in starostno odvisnostjo, primanjkljajem v proračunu, rastjo cen nepremičnin, pričakovano življenjsko dobo in bruto razpoložljivim dohodkom. Negativno statistično značilno povezavo pa smo ugotovili za dejavnike: realna rast BDP na prebivalca, realna obrestna mera in stopnja brezposelnosti. Dejavniki stopnja inflacije, stopnja urbanizacije, pogoji trgovanja in tuje direktne naložbe niso statistično značilno povezani s stopnjo varčevanja. Rezultati so tudi pokazali, da je največ preučevanih dejavnikov statistično značilno povezanih s stopnjo varčevanja na Poljskem, na drugi strani pa noben od dejavnikov ni povezan s stopnjo varčevanja na Češkem.
Ključne besede: varčevanje, stopnja varčevanja, realna rast BDP na prebivalca, inflacija, obrestna mera, stopnja brezposelnosti, demografski dejavniki, stopnja urbanizacije, tuje direktne investicije, primanjkljaj v državnem proračunu
Objavljeno: 17.01.2019; Ogledov: 614; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

6.
Primerjava življenjskih zavarovanj v sloveniji in belgiji
Jernej Slavič, 2017, magistrsko delo

Opis: Z namenom zagotovitve finančne varnosti se v času, v katerem živimo, punujajo različne oblike življenjskih zavarovanj. Življenjsko zavarovanje smo opredelili kot dejavnost, ki nam zagotavlja gospodarsko varnost v primeru nastanka škodnega dogodka. Katero vrsto življenjskega zavarovanja bomo izbrali, je odvisno od vsakega posameznika in tudi od ciljev ter namena, ki jih želimo z zavarovanjem doseči. Končni cilj življenjskega zavarovanja je zagotovitev finančne varnosti tako sebi kot svojim najbližjim. Pričujoče magistrsko delo temelji na primerjavi trga življenjskih zavarovanj v Sloveniji in Belgiji. S primerjavo zavarovalniških trgov obeh držav ugotovimo, da Slovenija spada med države s srednje razvitim zavarovalniškim trgom, medtem ko Belgijo uvrščamo med države z nekoliko bolj razvitim trgom. Magistrsko delo sestavlja pet poglavij. V prvem poglavju smo teoretično opredelili pojem življenjskega zavarovanja in predstavili cilje ter namen magistrskega dela. Hkrati smo predstavili raziskovalna vprašanja, na katera smo v pričujočem magistrskem delu tudi poskušali odgovoriti. V drugem poglavju smo opisali življenjska zavarovanja, kot jih definirajo posamezni avtorji. Predstavili smo tudi glavne razloge za sklenitev življenjskega zavarovanja ter obstoječe vrste omenjenih zavarovanj, upoštevajoč tudi davčno obravnavo le-teh. Nekaj raziskovalne pozornosti smo namenili predstavitvi vplivov na ponudbo in povpraševanje tovrstnih zavarovanj, ter ob koncu poglavja izpostavili še trende teh zavarovanj v prihodnosti. V tretjem in četrtem poglavju smo predstavili trg življenjskih zavarovanj ločeno za Slovenijo in Belgijo. Za obe izbrani državi smo opisali zavarovalniški sektor ter izpostavili tiste državne organe, ki nadzirajo zavarovalniški sektor znotraj države. Predstavili smo tudi kazalnika razvoja zavarovalništva in glavne ponudnike tovrstnih zavarovanj. V zadnjem poglavju smo naredili primerjavo obeh zavarovalniških trgov. Ugotovili smo, da se je obseg življenjskih zavarovanj oz. delež premij le-teh v celotni zavarovalni premiji med letoma 2005 in 2015 v obeh državah zmanjšal, vendar bistveno manj v Sloveniji kot v Belgiji. Naslednja ugotovitev se nanaša na delež BDP-ja, ki ga v posamezni državi namenijo za tovrstna zavarovanja. Ta je bistveno višji v Belgiji kot v Sloveniji, vendar se tudi ta razlika konstantno zmanjšuje. V zadnjem delu smo ugotovili, da ima inflacija v Sloveniji, če upoštevamo celotno zavarovalno premijo, močnejši in pozitivnejši vpliv na delež premij življenjskih zavarovanj. Magistrsko delo tako ponuja odgovore na zastavljena raziskovalna vrašanja, katerih sklepna ugotovitev je, da je belgijski trg življenjskih zavarovanj veliko bolj razvit kot slovenski, vendar se ta razlika konstantno zmanjšuje.
Ključne besede: življenjska zavarovanja, trg življenjskih zavarovanj, delež premij življenjskih zavarovanj, BDP, inflacija
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 769; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (35,64 MB)

7.
OBRESTNA MERA KOT DEJAVNIK KREDITNE DEJAVNOSTI BANK
Edina Ljami, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali delovanje bančnega sistema, opisali obrestne mere in njihov pomen, ter jih povezali s kreditnimi aktivnostmi bank. Naloga vsebuje tudi predstavitev Evropske centralne banke in njene monetarne politike, ter opis njenih ciljev, ki zajemajo predvsem zagotavljanje stabilnosti cen. Ohranjanje stabilnosti cen je namreč glavni cilj ECB, saj je to pomemben dejavnik za stabilnost gospodarstva. Evropska centralna banka uporablja različne instrumente, da bi zagotovila stabilnost cen. Stabilnost cen lahko prikažemo z uporabo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebščin. Ta indeks nam pokaže, kako se cene z leti spreminjajo in kako določeni dejavniki vplivajo na nakupovalno košarico. V zadnjem delu diplomskega dela, je prikazano, kako se je višina izdanih kreditov nebančnemu sektorju postopoma spreminjala med leti 2009 do 2015 in kako so se med tem gibale obrestne mere. Prav tako smo primerjali, kako je Evropska centrala banka vplivala s svojo politiko določanja ključne obrestne mere na obrestne mere poslovnih bank. Ključna obrestna mera nam pove, koliko oziroma pri kateri obrestni meri si poslovne banke lahko izposodijo denar pri Evropski centralni banki. Namen nižanja obrestne mere je, da se ugodni pogoji financiranja bank prenesejo na končne potrošnike oz. kreditojemalce. Ugotovila sem, da so v obdobju analize, obrestne mere poslovnih bank naraščale, ko je ECB zviševala ključno obrestno mero. Kasneje, ko je ECB začela zniževati obrestno mero iz takratnih 1,5% proti 0,05%, pa so obrestne mere poslovnih bank sprva ostale stabilne, zniževati so se začele šele kasneje, ko je ECB znižala ključno obrestno mero pod 0,5%. Torej so se dejanski učinki zniževanja ključne obrestne mere odrazili na obrestnih merah poslovnih bank šele z zamikom. Kljub nižanju obrestnih mer pa je povpraševanje po kreditih upadalo. Na začetku analiziranega obdobja je bilo še zaznati rahlo rast izdanih kreditov, obseg pa je kasneje začel hitro upadati in v najnižji točki upadel tudi več kot 20%. Padec obsega kreditov se je začel zmanjševati šele proti koncu leta 2014, ko je ECB svoje obrestne mere že spustila na minimum pri 0,05%. Kljub upočasnjevanju padca obsega izdanih kreditov, je medletna stopnja rasti ob koncu opazovanega obdobja bila še vedno negativna in se je gibala okoli -10%.
Ključne besede: monetarna politika, transmisijski mehanizem, krediti, obrestna mera, kreditna aktivnost, ECB, inflacija, HICP
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 575; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (736,75 KB)

8.
UPORABA GOSPODARSKEGA KAZALNIKA BDP IN PREDSTAVITEV IZBRANIH SINTEZNIH KAZALNIKOV
Irena Ratković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s proučevanjem BDP in alternativnih kazalnikov BDP. BDP je najpogostejši kazalnik pri prikazovanju uspešnosti določene države, vendar pa se vedno več govori o njegovih pomanjkljivosti, saj ne upošteva nekaterih dejavnikov, ki ključno vplivajo na naše življenje in naše zadovoljstvo z življenjem. Že nekaj časa mednarodne institucije iščejo alternativo BDP in prav mednarodne pobude so spodbudile vedno več govora v javnosti o možnosti zamenjave ali dopolnitve BDP. Obstajajo številni sintezni kazalniki, ki skušajo na različne načine nadomestiti oziroma dopolniti BDP, vendar pa še ni jasnega konsenza, katero je pravo merilo napredka. Za trajnejšo gospodarsko rast in ohranjanje kakovosti življenja in okolja so nujne korenitejše prilagoditve. Sintezni kazalnik HPI (indeks srečnega planeta) predstavlja inovativno merilo, ki povezuje ekološko učinkovitost z blaginjo ljudi. Temelji na dveh objektivnih indikatorjih in enem subjektivnem. OECD je predstavil indeks boljšega življenja (Better life index - BLI), ki je oblikovan na osnovi 11 ključnih dimenzij blaginje. Dejstvo je, da je težko narediti merilo, ki opisuje naše družbeno in čustveno življenja. Oba sintezna kazalnika imata prednosti in slabosti, vendar pa je pomen obeh indeksov, da mednarodne institucije počasi priznajo, da BDP sicer kaže marsikaj, a je za natančnejše določanje življenja prešibak.
Ključne besede: BDP, alternativni kazalniki, Onkraj BDP, Stiglitz-Sen-Fitoussi poročilo, inflacija, trgovinska odprtost, tuje direktne investicije, zadovoljstvo z življenjem, okoljski odtis, pričakovana življenjska doba, analiza regresije and metoda enter.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 626; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

9.
PRIMERJAVA VPLIVA RECESIJE NA SLOVENIJO IN SLOVAŠKO
Goran Arsović, 2016, diplomsko delo

Opis: Svetovna ekonomija je bila močno prizadeta zaradi globalne finančne krize. Ta je imela izvor v enem izmed najrazvitejših finančnih trgov na svetu. V drugi polovici leta 2008 je povzročila kolaps finančnih trgov povsod po svetu. Borzni indeksi so strmo padali, propadale so finančne institucije in kreditna sposobnost na trgu je bila povsem na dnu. Iz ZDA se je kriza bliskovito razširila v Evropo, kjer je pustila globoke rane na skoraj vseh finančnih institucijah. Propadale so banke, zavarovalnice in druge institucije, ki upravljajo s financami. Velike izgube na finančnem trgu so privedle do velikega nezaupanja le-tem. Poenostavljeno rečeno si banke med seboj niso več zaupale in to je pripeljalo do zastoja transakcij in do zmanjšanja kreditne aktivnosti. Tudi Slovenija in Slovaška, kot dve mladi odprti gospodarstvi, nista ostali nedotaknjeni v času globalne finančne krize. Banke obeh držav sicer niso utrpele tako hudih izgub ali beležile tako masovnih bankrotov kot drugod po svetu. Prizadeti sta bili s strani upada likvidnosti, zmanjšanja kreditne sposobnosti in upada proizvodnje. Tudi odpuščanja so bila pogostejša v podjetjih, ki so bila v veliki meri osredotočena na izvoz, kar je povečalo brezposelnost v obeh omenjenih državah. Reševanju krize so se pridružile centralne banke in druge finančne institucije s svojimi paketi za omilitev vpliva finančne krize.
Ključne besede: finančna kriza, kreditna aktivnost, finančne institucije, banke, Slovenija, Slovaška, likvidnost, BDP, inflacija
Objavljeno: 03.06.2016; Ogledov: 594; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

10.
ZNAČILNOSTI IN UČINKOVITOST DENARNE POLITIKE NA ŠVEDSKEM
Jerneja Gjura, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednja tema tega magistrskega dela je proučevanje značilnosti in učinkovitosti denarne politike na Švedskem. Nedavna finančna kriza, ki se je začela v ZDA, se je hitro razširila v druge države po svetu in postala globalna finančna kriza. Prizanesla ni niti državam z razvitim in stabilnim gospodarstvom, kot je Švedska. V prvem delu magistrskega dela na kratko opisujemo teoretična izhodišča delovanja transmisijskega mehanizma. Nato se osredotočimo na Švedsko in predstavimo njene najpomembnejše ekonomske kazalnike. Sledi poglavje, ki se nanaša na značilnosti denarne politike na Švedskem. Ugotavljamo, katerih instrumentov in strategij se švedska centralna banka poslužuje za dosego zastavljenega cilja, tj. stabilnosti cen. V času finančne krize se je švedska centralna banka lotila nekoliko strožje denarne politike, saj se je inflacija cen življenjskih potrebščin preveč oddaljila od ciljne inflacijske stopnje. S strožjo denarno politiko je želela ponovno zagotoviti nizko in stabilno inflacijo v gospodarstvu. Pri tem je bila razmeroma uspešna. V osrednjem delu magistrskega dela analiziramo denarno politiko Švedske v času trajanja globalne finančne krize in izven nje. Analiziramo nekonvencionalne oziroma nestandardne ukrepe denarne politike, potrebne za obvladovanje likvidnostnega položaja poslovnih bank, v katerem so se znašle v času finančne krize. Ugotavljamo, da so bili sprejeti ukrepi učinkoviti, saj se je likvidnostni položaj bank po izvedbi ukrepov začel izboljševati. Premija na obrestno mero denarnega trga, ki je eden izmed indikatorjev likvidnosti poslovnih bank, se je namreč po sprejetju nekonvencionalnih ukrepov švedske centralne banke zmanjšala. V celotnem poglavju smo analizirali dogajanje glede obrestnih mer. Po letu 2008 so se obrestne mere začele zniževati in na izjemno nizki ravni ostajajo vse do danes. Gospodarstvo je zašlo v likvidnostno past, za katero so značilne izjemno nizke obrestne mere. V zadnjem poglavju smo ugotovili, da je na kratki rok prisoten vpliv denarne politike na ekonomske kazalnike (obrestne mere, devizni tečaj, gospodarske cikle in stopnjo inflacije), medtem ko je na dolgi rok vpliv denarne politike zanemarljiv.
Ključne besede: denarna politika, švedska centralna banka, inflacija, obrestne mere, likvidnost bank
Objavljeno: 08.03.2016; Ogledov: 1067; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici