1. Implementacija IIoT vmesnikov na laboratorijskem primeruJan Gutenberger, 2024, diplomsko delo Opis: Zaradi želje po uporabi IIoT modula za regulacijo procesa na daljavo v učnem procesu
smo obstoječi IIoT modul, predhodno razvit in opisan v magistrskem delu, pripravili za
uporabo z USB DAQ vmesnikom in orodjem Simulink programa Matlab. Uporabili smo že
obstoječi MQTT strežnik, regulator pa smo izvedli v novi namizni aplikaciji, preko katere
tudi spremljamo vrednosti spremenljivk. Tako lahko v modelu Simulink zgradimo proces,
ki nas zanima, in ga preko namizne aplikacije vodimo na daljavo. Ključne besede: industrijski internet stvari, diskretni regulator, procesna avtomatizacija, namizna aplikacija Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9 Celotno besedilo (2,68 MB) |
2. Virtualni proces paletiranja in avtomatskega skladiščenja izdelkov z uporabo programskih orodij festo fluidsim in factory i/oUroš Farazin, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je izdelati virtualni industrijski proces avtomatskega paletiranja in skladiščenja v programskem okolju »Factory I/O«. Krmiljenje bo izvedeno preko krmilnika v programskem okolju »FluidSIM«, komunikacija pa bo zagotovljena z OPC strežnikom preko Festo Didactic EzOPC. Izvedena bo simulacija proizvodnega procesa.
Dobljeni rezultati kažejo, da je z uporabo programskega okolja »FluidSIM« mogoče nadzorovati virtualni industrijski proces. Ključne besede: Factory I/O, FluidSIM, Festo Didactic EzOPC, OPC komunikacijski protokol, virtualni industrijski proces, elektro-pnevmatski sistem Objavljeno v DKUM: 11.07.2024; Ogledov: 103; Prenosov: 32 Celotno besedilo (5,26 MB) |
3. Analiza mehanske in kemijske obstojnosti različnih recikliranih in bio-osnovanih termoplastov kot osnova za izbiro materiala izdelka BO Daily : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeNastja Hriberšek, 2024, diplomsko delo Opis: V okviru diplomske naloge smo se ukvarjali z izbiranjem primernega polimernega materiala za izdelavo posode za dnevno zbiranje organskih odpadkov - BO Daily. Preučevali smo vplive različnih mehanskih in kemijskih lastnosti teh materialov na funkcionalnost in izgled končnega izdelka. Izbirali smo med štirimi različnimi termoplasti, ki so bio-osnovani ali reciklirani oz. vsebujejo del recikliranega materiala. Izbrani materiali so se med seboj razlikovali po deležu reciklata in načinu pridobivanja recikliranega materiala. En material je bil bio-osnovan. Na podlagi vseh izvedenih testiranj smo prišli do zaključka, da so se mehanske lastnosti najbolj spreminjale materialu poliamidu (PA). Na osnovi testiranj se je izkazal za najbolj krhkega – končni izdelek iz PA je ob spustu z višine počil, kar bi lahko predstavljalo nevarnost za uporabnika. Material je tudi higroskopičen, nase veže vlago in spreminja dimenzije. Zato smo ga izključili iz nabora potencialnih materialov za izdelavo končnega izdelka. Kot najustrezejši se je po izvedbi vseh testiranj izkazal polipropilen (PP) ECO Meplen, ki smo ga dokončno izbrali kot material za izdelavo posode za zbiranje organskih odpadkov, Bokashi Organko Daily. Ključne besede: industrijski reciklat, popotrošniški reciklat, bio-osnovan material, mehanske lastnosti, kemijska obstojnost Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 255; Prenosov: 19 Celotno besedilo (2,76 MB) |
4. Razvoj IIoT vmesnikov za procesno avtomatizacijo : magistrsko deloDominik Bajec, 2023, magistrsko delo Opis: Zaradi naraščajoče potrebe po upravljanju procesov na daljavo in prilagajanju ali spreminjanju obstoječih regulatorjev smo razvili vmesnik IIoT za procesno avtomatizacijo. Vmesnik IIoT je sestavljen iz strojne naprave IIoT, ki jo povežemo s senzorjem in aktuatorjem, in strežnika, s katerim sprejemamo podatke senzorjev in nadzorujemo proces. Vmesnik IIoT je mogoče namestiti v analogne signalne povezave sistema vodenja proizvodnega procesa. Lokalni regulator deluje nemoteno in naprava IIoT ne vpliva na njegovo delovanje. Lokalni regulator in vmesnik IIoT istočasno sprejemata podatke iz senzorja, medtem ko vmesnik IIoT odloča, ali bo z aktuatorjem krmilil lokalni regulator ali oddaljen regulator. Ključne besede: industrijski internet stvari, protokol MQTT, procesna avtomatizacija, mikrokrmilnik, strežnik Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 51 Celotno besedilo (3,78 MB) |
5. Pravni vidiki krožnega gospodarstva : magistrsko deloUrška Udovč, 2024, magistrsko delo Opis: V predmetni magistrski nalogi bom predstavila pravne vidike krožnega gospodarstva, ob čemer bom najprej povzela definicijo koncepta, ki se mi glede na vso pregledano literaturo zdi najustreznejša. Koncept krožnega gospodarstva je ekonomski sistem, ki zamenja koncept linearnega gospodarstva z zmanjšanjem porabe virov, s ponovno uporabo, predelavo in ponovno pridobitvijo materialov v procesih proizvodnje in uporabe. Operacionalizira se na mikro ravni (med potrošniki in gospodarskimi subjekti), mezo ravni (eko – industrijski parki) in makro ravni (med mesti, regijami in državami), z namenom trajnostnega razvoja. Sprva bom predstavila sam koncept, nadaljevala z njegovim razvojem in umestitvijo v trajnostni razvoj nato pa predstavila njegove pravne vidike. Slednjega se bom lotila izhajajoč iz definicije krožnega gospodarstva ob čemer bom najprej predstavila pravne vidike krožnega gospodarstva na makro ravni. To pomeni, da bom predstavila ustrezno podlago za uporabo prava EU v Sloveniji, saj je prav EU ena izmed gonilnih sil za prehod na krožno gospodarstvo. V tem sklopu bosta torej predstavljena oba svežnja za krožno gospodarstvo in evropski zeleni dogovor. Nadaljevala bom z nekateri finančni vidiki prehoda na krožno gospodarstvo, vplivom konkurenčno pravnih predpisov na krožno gospodarstvo in zelenim javnim naročanjem, kot tudi z načinom ravnanja z odpadki. Nenazadnje bom na kratko predstavila udejanjanje krožnega gospodarstva na mezo ravni in na kratko predstavila eko – industrijske parke, ki pa se v Sloveniji sicer še ne pojavljajo. Končno bom predstavila še pravne vidike operacionalizacije krožnega gospodarstva na mikro ravni kar pomeni, vpliv krožnega gospodarstva na zakonodajo, ki ureja varovanje potrošnikov, kot tudi na zakonodajo, ki ureja delovanje gospodarskih subjektov na trgu in notranjem poslovanju prek obveznega trajnostnega poročila. Ključne besede: Krožno gospodarstvo, Akcijski načrt za krožno gospodarstvo, evropski zeleni dogovor, pravica do popravila, ekodizajn, obvezno trajnostno poročanje, razširjena odgovornost proizvajalca, eko – industrijski parki. Objavljeno v DKUM: 03.02.2024; Ogledov: 583; Prenosov: 144 Celotno besedilo (1,05 MB) |
6. Tekstilni industrijski turizem kot sredstvo revitalizacije majhnega mestaBarbara Pavlakovič Farrell, Maja Turnšek, 2020, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Industrijski turizem je nišni turistični produkt, ki lahko služi kot učinkovit način preseganja negativnih učinkov sezon na turizem. Poleg tega je industrijski turizem tudi primerno orodje za trajnostni razvoj destinacije, torej za oživitev nekdanjih industrijskih lokacij ali manj razvitih aktivnih industrijskih krajev. Prvič, industrijo lahko predstavi turistom in novim strankam. Drugič, lahko spodbudi razvoj infrastrukture in pomaga ohraniti tradicionalno tehnično znanje o industrijskih procesih. Kot študijo primera smo izbrali Metliko, majhno slovensko mesto, ki ima zelo dolgo tradicijo tekstilne industrije. Z uporabo intervjujev z lokalnimi turističnimi organizacijami ter vodstvom tekstilnih podjetij in s terenskim opazovanjem tekstilnih industrijskih lokacij smo proučili sedanje stanje in pripravljenost za razvoj ponudbe industrijskega turizma, ki bi lahko spodbudila lokalni razvoj. V ugotovitvah predstavljamo možnosti, ki jih imajo Metlika in druga podobna majhna mesta za oživitev tega območja in spodbujanje trajnostnega razvoja s pomočjo ponudbe industrijskega turizma. Ključne besede: industrijski turizem, tekstilna industrija, revitalizacija mest, dediščina, trajnostni razvoj Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 343; Prenosov: 23 Celotno besedilo (1,21 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Izdelava poprocesorja v Siemens NX za 3D varjenje s KUKA robotom : magistrsko deloRobert Plevčak, 2023, magistrsko delo Opis: Cilj magistrske naloge , je bila zasnova in realizacijaizvedba poprocesorja za vodenje zavariti ravno steno s pomočjo industrijskega robota KUKA in inverterskega varilnega aparata, s katerim smo varili s postopkom MAG, z namenom kreiranja varjenih volumskih oblik.naloge je bil zavariti ravno steno s pomočjo robota. Za generiranje programa smo uporabili programsko opremo Siemens NX, kjer je bilo potrebno na novo vnesti željeniželeni robot v knjižico obdelovalnih strojev. Pred vnosom smo določili kinematiko in območje delovanja robotskega manipulatorja. Za lažjoe konfiguracijo točke vrha orodja, smo v knjižico orodij prav tako na novo vnesli novo le tegaorodje v knjižico orodij. Pred testiranjem na realnem sistemu smo uredili poprocesor, ter ugotovili optimalne parametre varjenja. Po uspešnem varjenju ravne stene smo zavarili še polni kvader in nagnjeno steno. Ključne besede: Siemens NX, industrijski robot, varjenje, dodajalna proizvodnja, KUKA Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 549; Prenosov: 48 Celotno besedilo (8,24 MB) |
8. Virtualna aplikacija igranja šaha s kolaborativnima robotoma : diplomsko deloAnže Ostruh, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj virtualne aplikacije igranja šaha s kolaborativnima robotoma. Aplikacija ponuja tri načine igranja, ki ga določi uporabnik ob njenem zagonu. Odvisno od načina igranja, šahovske poteze generira človek ali šahovski motor preko nadzornega računalnika, kjer se izvaja šahovska aplikacija. Za vizualizacijo simulacije je uporabljeno programsko orodje RoboDK, ki je povezano z okoljem MATLAB. V programskem okolju MATLAB se izvaja celotni programski algoritem, ki omogoča kalibracijo lege šahovnice, preverjanje dosegljivosti posameznega robota in upravljanje ter nadzor obeh kolaborativnih robotov. Ključne besede: digitalni dvojček, igranje šaha, kolaborativni industrijski robot UR, RoboDK, MATLAB Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 678; Prenosov: 87 Celotno besedilo (22,24 MB) |
9. Robotska strega : diplomsko deloMatevž Štrekelj, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so najprej predstavljene osnove industrijskih robotov, in sicer mehanika in kinematika robotov, robotska roka, prijemalo, osnovne oblike robotov, krmilje, pogon, merilni sistem in senzorji. Predstavljena je tudi shema, ki prikazuje povezovanje osnovnih sestavnih delov industrijskega robota. V nadaljevanju je predstavljena strega in vrste strežnih priprav, pa tudi nekaj strežnih funkcij. V tem delu so na kratko predstavljene razvojne usmeritve pri stregi in na katere stvari moramo biti pozorni, da bo naša strega čim bolj skrbno in učinkovito opravljena oziroma načrtovana. Osrednji del naloge je predstavitev strege in strežnih robotov. V osrednjem delu so predstavljene osnovne oblike robotov, ki jih najpogosteje uporabljamo pri stregi. Izpostavljene so stvari na katere moramo biti posebej pozorni pri izbiri strežnega robota. Ključen element za uspešno izvedeno robotsko strego so prijemala, zato so v naslednjem poglavju predstavil tudi osnovne vrste prijemal, njihove pogone, način, strategijo in postopek prijemanja predmeta s prijemalom. Na koncu je predstavljeno uvajanje industrijskih robotov v proizvodnjo in kriteriji, na katere moramo biti še posebej pozorni, da bo naše uvajanje uspešno. Naštel sem tudi tri glavne vzroke za uvajanje industrijskih robotov. V nadaljevanju sem se dotaknil področij, kamor se uvajajo industrijski roboti. Podrobneje sem opisal faze in naštel napotke, ki jih moramo upoštevati v procesu uvajanja. Na koncu tega poglavja sem predstavil še vrste stroškov, ki nastanejo pri uvajanju robotov v proizvodnjo. Ključne besede: strega, strežni roboti, prijemala, industrijski roboti Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 135 Celotno besedilo (1,43 MB) |
10. Krmiljenje virtualnega pnevmatskega sistema z uporabo programskih orodij FluidSim in Factory I/O : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaMiha Artič, 2022, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je izdelati virtualni industrijski proces v programskem okolju »Factory I/O«, ki bo krmiljen preko krmilnika v programskem okolju »FluidSim«. Povezava med programskima orodjema bo izvedena s komunikacijskim protokolom OPC Data Access. Simulacija industrijskega procesa, kjer se bo preverilo delovanje sistema, bo izvedena na koncu. Ključne besede: Factory I/O, FluidSim, Festo Didactic EzOPC, OPC komunikacijski protokol, virtualni industrijski proces, elektropnevmatski sistem Objavljeno v DKUM: 19.09.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 57 Celotno besedilo (3,00 MB) |