| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 105
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Rekonstrukcija vakuumskega prijemala za upogibanje omega profilov v robotski celici
Nejc Žalman, 2021, magistrsko delo

Opis: Obrabljenost vakuumskega prijemala za upogibanje omega profilov in posledično zmanjšana efektivnost robotske celice sta bila glavna razloga za idejno rešitev in zamenjavo novega prijemala. V magistrskem delu je v začetku tako predstavljena tematika manipulacije z robotom ter z njim povezanih prijemal, ki so za delovanje robota ključnega pomena. Idejno zasnovo novega prijemala smo preverili s pomočjo programa RobotStudio ter se na podlagi simulacije odločili za njegovo izdelavo. Vakuumsko prijemalo smo izdelali na podlagi pripravljene tehnične dokumentacije, ki smo ji dodali še izris pnevmatske sheme prijemala. Z izdelavo prijemala ter njegovo vpeljavo v delovni proces smo zadovoljili potrebe robotske celice in njenega sinhroniziranega upogibanja.
Ključne besede: industrijski roboti, robotska celica, robotska prijemala, vakuumsko prijemalo, upogibanje
Objavljeno: 06.04.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,63 MB)

2.
Avtomatizacija stroja za zamaševanje pet plastenk s servo pogonom
Matic Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju GEA Vipoll smo avtomatizirali klasično zamašilno glavo, kjer je uporabljen navadni asinhronski motor, ki preko jermena žene zamašilno glavo, ta pa za zamaševanje uporablja torno varnostno sklopko, ki ob prekoračitvi vrtilnega momenta prekine zvezo med gonilnim in gnanim delom zamašilne glave. Ta sistem zamašitve smo avtomatizirali s servo pogonom, ki programsko, preko servo pogona in sinhronskega servo motorja omeji moment, da se izvrši pravilna zamašitev PET plastenk. Za servo pogon ima proizvajalec napisanih že veliko programskih funkcij za merjenje in reguliranje parametrov motorja, ki smo jih uporabili v programski kodi.
Ključne besede: servomotor, servo pogon, zamaševanje plastenk, industrijski računalnik, programsko okolje B&R, avtomatizacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 131; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

3.
Analiza logističnih procesov v oddelku interne logistike podjetja sij metal ravne, d.o.o.
Miha Kadiš, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Interna logistika v podjetjih predstavlja zelo pomembno funkcijo, tako je tudi v podjetju SIJ Metal Ravne, d. o. o. Pri napakah in težavah pri delovanju oddelka bi zaradi nedostavljenih materialov, potrebnih za proizvodnjo, lahko trpelo celotno podjetje. V diplomskem delu bomo analizirali oddelek interne logistike podjetja SIJ Metal Ravne, d. o. o., in vse v njem potekajoče logistične procese, definirali pa bomo tudi odprto problematiko, ki je plod teh procesov, in na podlagi realnih finančnih in operativnih zmožnosti predlagali rešitve. Gre za procese, kjer je stalna težnja po izboljšavah še toliko pomembnejša. Logistične procese bomo razdelili po segmentih, kot so notranji promet (znotraj območja Železarne Ravne), zunanji promet (zunaj območja Železarne Ravne), paletna vozila in upravljanje industrijskega tira. Problematika sega vse od vsakdanjih operativnih težav pa do problemov, ki se lahko rešujejo na strateškem nivoju. Med drugimi so to odsotnost odgovornosti naročnikov, zastarelost vozil in infrastrukture ter nevarno oziroma nepravilno nakladanje in razkladanje tovora.
Ključne besede: logistični procesi, SIJ Metal Ravne, cestni prevozi, paletna vozila, industrijski tir
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 212; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

4.
Povezava programa robotstudio in siemens simatic
Andrej Baligač, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času napredek v robotizaciji igra veliko vlogo. Število robotov na svetu iz leta v leto narašča in industrijskega okolja brez robotske celice skorajda več ni. Opravljajo različna opravila in s tem lajšajo delo in pospešujejo proizvodni proces. Da bi preverili ali je robot primeren za izvajanje dela oz. bi želeli spremeniti delovno okolje robota in bi se radi prepričali, da bo robotska celica pravilno delovala, je možno narediti simulacijo. Tema diplomske naloge temelji na izdelavi robotske celice v programu RobotStudio, ki pa jo nato povežemo s Siemensovim programom Simit. Ta program omogoča, da izdelamo virtualni krmilnik s pomočjo katerega lahko simuliramo praktično realne delovne pogoje. Virtualni krmilnik tako služi kot gospodar, ki krmili robota.
Ključne besede: robotska celica, virtualni krmilnik, RobotStudio, Simit, industrijski krmilnik, simulacija
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 97; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

5.
Precizno pozicioniranje pnevmatskega valja
Vid Pigac, 2020, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil zasnovati in izdelati servo-pnevmatski pozicionirni sistem. Ta uporablja servo-pnevmatski ventil Enfield S2 ter induktivno senzorsko letev Sick MPA. S pomočjo teh komponent in programirljivega logičnega krmilnika Siemens S7 lahko sistem precizno pozicionira batnico pnevmatskega aktuatorja ter na njo pritrjeno breme. Avtomatsko vodenje sistema je možno upravljati preko tipk na nadzorni plošči, prav tako je možno ročno vodenje sistema z vrtenjem potenciometra. Sistem smo tudi testirali in na podlagi rezultatov testiranj določili točnost ter ponovljivost pozicioniranja batnice vzdolž pnevmatskega aktuatorja.
Ključne besede: servo-pnevmatika, valj, pozicioniranje, krmilje, industrijski krmilnik
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 89; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Nadzor procesa preko SpiderControl Web-HMI paketa za industrijski krmilnik S7-1200
Tibor Sovilj, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je bil razvit elektropnevmatski sistem za postopek vtiskovanja gravure na obdelovance kvadratne oblike. Postopek poteka avtonomno, razen človeškega posredovanja pri vklopu in izklopu sistema. V nalogi je opisano medsebojno povezovanje vseh komponent v celoten sistem skupaj z industrijskim krmilnikom. Krmilni program je zasnovan za industrijski krmilnik Siemens S7-1200. Poleg krmilnega programa je bila ustvarjena vizualizacija v razvojnem okolju SpiderPLC iz programskega paketa SpiderControl Web-HMI. Opisana sta razvoj grafičnega vmesnika s podrobnim opisom uporabljenih orodij in sinteza realizirane vizualizacije z industrijskim krmilnikom. Opisana vizualizacija se nanaša izključno na delo v lokalnem računalniku, brez omrežne ali brezžične povezave. Za namene te naloge je bil dodatno razvit simulacijski model v programskem okolju FluidSIM, katerega sestavni deli in princip delovanja so prav tako podrobno opisani. Za namene simulacije v FluidSIM-u je ustvarjena povezava s programom S7-PLCSIM preko programskega orodja EzOPC.
Ključne besede: elektropnevmatski sistem, industrijski krmilnik, SpiderControl, vizualizacija, grafični vmesnik, simulacija
Objavljeno: 30.06.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (5,71 MB)

7.
Vizualizacija vodenja hidravličnega cilindra
Dubravko Žolek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsebina magistrskega dela se nanaša na avtomatizacijo hidravličnega procesa z enim cilindrom. Opisan je postopek izdelave krmilja PLC (Programmable Logic Controller) z vizualizacijo vodenja hidravličnega cilindra. Vodenje hidravličnega cilindra je izvedeno s krmilnikom Siemens S7-1200, ki je povezan z elektrohidravličnim potnim ventilom in senzorji. Vizualizacija je izvedena z uporabo programske opreme EasyBuilder PRO. Nadzor procesa je izveden preko vizualizacijskega okna, kjer proces poteka v dveh načinih. Prvi način je avtomatski, kjer se s pritiskom na gumb izvede celotni proces. Drug način je ročni, kjer s pritiskom na virtualno končno stikalo pripeljemo cilinder v želeno pozicijo.
Ključne besede: vizualizacija, hidravlični cilinder, industrijski krmilnik, EasyBuilder PRO, potni ventil
Objavljeno: 15.06.2020; Ogledov: 314; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

8.
Fizična zaščita oboroženih in drugih varnostnih sil kot kritična infrastruktura
Teodora Ivanuša, Emanuel Banutai, Iztok Podbregar, 2011, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Veliko število tveganj in nevarnosti je povezanih z izpustom toksičnih industrijskih materialov (TIM) ali ROTA dogodki (drugačni izpusti nevarnih snovi - angl. Release Other Than Attack). Prepričanje, da je vojaška zaščitna oprema v primeru tovrstnih izpustov brezhibna, spada med najnevarnejša varnostna prepričanja. Namen prispevka je izpostaviti naslednje izbrane vidike obravnavanj: Ali smo resnično prepričani, da oborožene in druge varnostne sile v jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških (JRKB) okoljih in/ali okoljih TIM ne morejo postati tarča civilnih izgredov zaradi potrebe civilistov po osebni zaščiti? Ali imajo vladna zaščitna vozila, osebje in varovano osebje osnovno zaščitno opremo (npr. dihalno masko) za JRKB in/ali TIM okolja? Zakaj ljudje niso sposobni potrebnega celostnega razmišljanja? Metode: Prispevek je zasnovan na podlagi analize strokovne in znanstvene literature zveze NATO ter na aplikaciji Dialektične sistemske teorije (Mulej, 2000) na področje fizične zaščite kot kritične infrastrukture v okoljih izpusta toksičnih industrijskih materialov. Praktična uporabnost: Dojemanje uporabnosti fizične zaščite je pogosto precenjeno, saj upošteva le prednosti, ne pa tudi pomanjkljivosti, ki jo fizična zaščita ima. Prav pomanjkljivosti pa so tiste, ki v okoljih JRKB/TIM lahko odločajo o (ne)preživetju. Ker prispevek dviga stopnjo osveščanja o problematiki, ima neposredno praktično uporabnost za slovenske varnostne organe, ki ne samo da se pogosto ne zavedajo teh pomanjkljivosti, temveč tovrstne fizične zaščite v nekaterih primerih sploh nimajo (npr. v vladnih zaščitnih vozilih). Izvirnost/pomembnost prispevka: Avtorji so postavili unikatno definicijo zaščitne opreme kot kritične infrastrukture v TIM in ROTA okoljih z uporabo sistemskega razmišljanja oziroma celostnim pristopom (Mulej, Čančer, Hrast, Jurše, Kajzer, Knez-Riedl, Mulej, Potočan, Rosi, Uršič in Ženko, 2007). Vojaška zaščitna oprema lahko zagotavlja učinkovito, marginalno ali zelo slabo zaščito v TIM okoljih. Stopnja zaščite je namreč odvisna od vrste TIM, njegove koncentracije, vremenskih razmer, disperzijskih modelov in časa izpostavljenosti. Vojaški filtri so optimizirani za znane TIM in ne zagotavljajo kisika v okoljih izpodrinjenega kisika, kjer je potrebno kisik dovajati.
Ključne besede: toksični industrijski materiali, TIM, vojska, fizična zaščita, sistemsko razmišljanje
Objavljeno: 11.05.2020; Ogledov: 221; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (452,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Preslikavanje oblik z uporabo industrijskega robota
Tomaž Verdenik, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj sistema za prerisovanje slik iz kamere na industrijskega robota. Kamera, ki je priključena na osebni računalnik sliko zajame, aplikacija, ki je v ta namen zasnovana v LabView pa iz slike generira točke za premikanje industrijskega robota, ki sliko nariše.
Ključne besede: strojni vid, PLK, LabView, industrijski robot, USB kamera, OPC strežnik
Objavljeno: 25.11.2019; Ogledov: 307; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (3,28 MB)

10.
Rezkanje z industrijskim robotom ABB IRB1200
Matevž Pisnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Rezkanje je precizno odstranjevanje materiala iz surovca z uporabo rezalnega orodja. Z uporabo tri, štiri, pet ali celo šest osnimi rezkalnimi centri lahko brez omejitev izdelamo kakršenkoli izdelek, torej na trgu že imamo primerne delovne stroje, vendar lahko z veliko cenejšim robotom dosežemo uporabo pet-osne obdelave. Pri klasičnem tri-osnem obdelovanju nam robot omogoča večje območje delovanja, kot stroj, ki ga uporablja širša množica ljudi. Delovanje je dokaj preprosto, na robotsko roko imamo nameščen motor, ki za določen material primerno hitrostjo vrti delovno orodje, s katerim odstranjujemo material. Robota programiramo indirektno. Predstavili bomo postopek pridobitve g-kode, pretvorbo le-te preko programa RobotStudio v Rapid jezik, katerega razume ABB robot. Robot se pomika po prej določenih koordinatah in postopoma plast za plastjo odstranjuje material.
Ključne besede: rezkanje, industrijski robot, obdelava materiala, RobotStudio, g-koda, rapid jezik
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 405; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici