| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sinteza dobavnega omrežja proizvodnje bioplina iz odpadnega mulja čistilnih naprav in drugih surovin : magistrsko delo
Manca Podričnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Primarni viri energije v svetu temeljijo pretežno na naftnih derivatih, vendar je težnja po obnovljivih virih vedno večja. Biogoriva predstavljajo nadomestek za večino pogonskih goriv fosilnega izvora. Eden od najpomembnejših vrst biogoriv je bioplin, ki ga lahko pridobimo s pomočjo anaerobne razgradnje organskih snovi. Anaerobna digestija je mikrobiološki razkroj organskih snovi s pomočjo bakterij brez prisotnosti kisika, kjer kot glavni produkt nastaja bioplin. Magistrska naloga je sestavljena iz eksperimentalnega in računalniškega dela. Pri eksperimentalnem delu smo izvedli proces anaerobne monodigestije iz različnih komunalnih in industrijskih odpadkov. Pred samim procesom smo surovine obdelali ter jih karakterizirali, tekom procesa pa smo spremljali različne parametre, ki vplivajo na proces ter merili volumen in sestavo nastalega bioplina. Največ bioplina smo pridobili iz flotata, filtracijskega dodatka, bučnih prg ter iz pinjenca. Podatke, pridobljene iz eksperimentalnega dela v laboratoriju smo uporabili za optimiranje modela dobavnega omrežja proizvodnje električne energije iz bioplina v programu GAMS. Model smo preizkusili na različnih scenarijih, kjer smo spreminjali kapaciteto bioplinarne, cene surovin, vsebnost suhe snovi substratov idr. Kot najbolj učinkoviti substrati za uporabo v bioplinarni so se glede na razpoložljive surovine izkazali blato iz komunalne čistilne naprave, pinjenec, bučne prge ter grozdne tropine. Ugotovili smo, da bioplinarna deluje najbolj dobičkonosno pri obratovalni moči 0,6 MW, 12 % vsebnosti suhe snovi v fermentorju ter pri uporabi odpadnih surovin, za katere prejmemo plačilo za njihovo obdelavo.
Ključne besede: anaerobna digestija, proizvodnja bioplina, dobavno omrežje, mulji čistilnih naprav, komunalni in industrijski odpadki, optimiranje
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 346; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

2.
Onesnaženost okolja bivše tovarne dušika TDR Metalurgija d. d. v Občini Ruše - študija primera : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Urban Viher, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali razvoj metalurške dejavnosti od nastanka podjetja Tovarna dušika Ruše leta 1918 do danes. Pod drobnogled smo vzeli obratovanje odlagališča in izpolnjevanje zakonskih določil v obdobju od vložitve vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za odlagališče industrijskih odpadkov do danes. Pregledali in proučili smo dokumentacijo izpolnjevanja okoljevarstvenih zakonodajnih zahtev in ugotovili, da se monitoring podzemnih in izcednih vod ni izvajal. Posledice v naravi zaradi neizvajanja monitoringa smo opazili pri prelivanju izcednih vod iz bazena za izcedne vode v času dežja. Iz poročil o skladnosti pitne vode od leta 2009 do leta 2014 iz sistema Mariborskega vodovoda je razvidno, da je voda varna za pitje, kakovost reke Drave na merilnem mestu Borl pa je ustrezna za življenje sladkovodnih vrst rib. Za neizvajanje monitoringov je odgovoren lastnik oziroma upravljavec odlagališča. Ugotovili smo tudi, da Inšpekcija RS za okolje in ARSO nista ukrepali. S študijo primera smo ugotovili neučinkovitost nadzora izvajanja okoljevarstvenih zahtev in sodelovanja inšpekcije za okolje in Agencije RS za okolje. Za nadzor nad izvajanjem monitoringa je odgovorna inšpekcija za okolje. Za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja in kasneje za odvzem je odgovorna ARSO. Predlagamo, da se vzpostavi takšen mehanizem nadzora izvajanja okoljevarstvenih zahtev, ki bo zagotavljal temeljne cilje varstva okolja. Rešitev vidimo v prevzemanju odgovornosti IRSOP in ARSO pri nadzoru izvajanja predpisanih okoljevarstvenih zahtev in ukrepanja. Uvede se naj predpisan standardiziran obrazec izvajanja okoljevarstvenih zahtev in ukrepov lastnika ali upravljavca odlagališča, ki bo zagotavljal preglednejši nadzor izvajanja okoljevarstvenih zahtev in ukrepov. Za ARSO pa predlagamo, da za izdano okoljevarstveno dovoljenje uvede sistem sledljivosti izvajanja okoljevarstvenih zahtev in sporočanja IRSOP. Ker je stečajni upravitelj kot upravljavec odlagališča zavrnil izvajanje okoljevarstvenih zahtev, predlagamo uskladitev zakona o varstvu okolja in zakona o stečajnem postopku.
Ključne besede: okolje, onesnaženost, industrijski odpadki, odlagališča, Tovarna dušika Ruše, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.09.2015; Ogledov: 1867; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

3.
4.
5.
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici