| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija IIoT vmesnikov na laboratorijskem modelu : diplomsko delo
Jan Gutenberger, 2024, diplomsko delo

Opis: Zaradi želje po uporabi IIoT modula za regulacijo procesa na daljavo v učnem procesu smo obstoječi IIoT modul, predhodno razvit in opisan v magistrskem delu, pripravili za uporabo z USB DAQ vmesnikom in orodjem Simulink programa Matlab. Uporabili smo že obstoječi MQTT strežnik, regulator pa smo izvedli v novi namizni aplikaciji, preko katere tudi spremljamo vrednosti spremenljivk. Tako lahko v modelu Simulink zgradimo proces, ki nas zanima, in ga preko namizne aplikacije vodimo na daljavo.
Ključne besede: industrijski internet stvari, diskretni regulator, procesna avtomatizacija, namizna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

2.
Razvoj IIoT vmesnikov za procesno avtomatizacijo : magistrsko delo
Dominik Bajec, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaradi naraščajoče potrebe po upravljanju procesov na daljavo in prilagajanju ali spreminjanju obstoječih regulatorjev smo razvili vmesnik IIoT za procesno avtomatizacijo. Vmesnik IIoT je sestavljen iz strojne naprave IIoT, ki jo povežemo s senzorjem in aktuatorjem, in strežnika, s katerim sprejemamo podatke senzorjev in nadzorujemo proces. Vmesnik IIoT je mogoče namestiti v analogne signalne povezave sistema vodenja proizvodnega procesa. Lokalni regulator deluje nemoteno in naprava IIoT ne vpliva na njegovo delovanje. Lokalni regulator in vmesnik IIoT istočasno sprejemata podatke iz senzorja, medtem ko vmesnik IIoT odloča, ali bo z aktuatorjem krmilil lokalni regulator ali oddaljen regulator.
Ključne besede: industrijski internet stvari, protokol MQTT, procesna avtomatizacija, mikrokrmilnik, strežnik
Objavljeno v DKUM: 01.03.2024; Ogledov: 445; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

3.
INTERNET STVARI IN ANALITIKA VELIKIH PODATKOV
Vladimir Desanovski, 2016, diplomsko delo

Opis: Splet postaja vse širše dostopen, stroški povezave se zmanjšujejo, vse več naprav je opremljenih z brezžično povezljivostjo in z vgrajenimi senzorji, stroški tehnologije se zmanjšujejo itd. Vse to je botrovalo nastanku pravšnjega okolja za t. i. internet stvari. Izraz internet stvari je vse pogostejši predmet pogovorov, tako na delovnem mestu kot zunaj njega. Gre za koncept, ki nima le potenciala vplivati na način našega življenja, ampak tudi na način našega dela. Preprosto povedano, to je koncept, ki povezuje katerokoli napravo s spletom. Vključuje vse, od mobilnih telefonov, aparatov za kavo, pralnih strojev, svetilk in skoraj vsega drugega, kar si je sploh mogoče predstavljati. To velja tudi za sestavne dele strojev, na primer motor letala ali sveder v naftni industriji. Obstajajo veliko primerov, kako naj bi to izgledalo oziroma kakšna naj bi bila potencialna vrednost. Internet stvari se lahko uporablja za stvari, kot so prometna omrežja: t. i. pametna mesta, ki nam pomagajo pri zmanjševanju odpadkov in izboljševanju učinkovitosti za področja, kot je poraba energije. Industrija 4.0 in industrijski internet stvari sta izraza, ki ju je sprejelo združenje univerze, podjetij, sindikatov in državnih organov, z njima je povezana vizija proizvodnih sektorjev v prihodnosti. Industrijski internet stvari bo zahteval nove ravni sodelovanja med poslovnimi partnerji, ki združujejo svoje izdelke in storitve za zadovoljitev potreb strank. Spremenili se bodo celotni poslovni modeli, komunikacije med zaposlenimi in stroji ter odnosi in povezave med stroji. Najnovejši val tehnoloških sprememb bo prinesel povsem nove priložnosti za podjetja, skupaj z novimi tveganji. Industrijski internet stvari bo spodbujal rast produktivnosti s predstavitvijo novih priložnosti za nadgradnjo znanja zaposlenih ter ustvaril nove vrste delovnih mest. Količina podatkov v našem svetu je v velikem razvoju in nenehno narašča. Podjetja zajemajo bilijone bajtov informacij o svojih kupcih, dobaviteljih, poslovnih operacijah. Trend, ki se dodaja na velike podatke, je seveda internet stvari. Osnovna ideja tega revolucionarnega koncepta je, da bo skoraj vsak objekt ali naprava imela IP naslov, ti pa bodo med seboj povezani. Glede na to, da bo povezano domala neskončno število naprav, bo količina generiranih podatkov ogromna, tako da bo učinkovitost mehanizmov zbiranja, analiziranja in varnosti podatkov vprašljiva.
Ključne besede: Internet stvari, industrijski internet stvari, veliki podatki, analitika velikih podatkov.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2017; Ogledov: 1786; Prenosov: 255
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici