Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Z omembo digitalizacije se srečujemo praktično na vsakem koraku. Vsaka literatura, spletna stran in članek nas usmerjajo k temu, da je treba dvigniti stopnjo ozaveščanja o pomembnosti digitalizacije, uporabi le-te in predvsem o njeni koristnosti. Industrijske revolucije so zahtevale tudi prilagoditev in razvoj zaposlenih, kar pa se v hitro spreminjajočem se okolju izkazuje kot toliko bolj pomembno in je ključno za rast podjetja, ustvarjanje prihodkov in zadrževanje kadrov. Digitalna revolucija ustvarja nove priložnosti, vpliva na in spreminja naš način delovanja, komuniciranje, tudi to, kdo smo in kdo želimo biti. Vpliva tudi na naš občutek za zasebnost, vzorce, navade in čas, namenjen prostemu času, razvoju kariere in veščin. Namen magistrskega dela je v izbranem podjetju raziskati digitalne kompetence zaposlenih – stopnjo samostojnosti zaposlenih glede na vsebino in zahtevnost opravil. Želimo raziskati, katere digitalne kompetence so v izbranem podjetju najbolj razvite, stopnjo razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v različnih starostnih skupinah, pripravljenost zaposlenih na dodatno izobraževanje na področju digitalizacije ter mnenje zaposlenih o vlaganju podjetja v razvoj in izobraževanje zaposlenih na področju digitalizacije. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili različne metode dela. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno oziroma opisno metodo s pregledom domače in tuje literature. Uporabili smo tudi metodo analize z namenom razčlenitve literature in navedbe dejstev različnih avtorjev s preiskovanega področja. Za pripravo empiričnega ali raziskovalnega dela je bila uporabljena metoda anketiranja oziroma kvantitativna metoda, in sicer na podlagi vprašalnika, ki smo ga oblikovali. Ugotovljeno je bilo, da je stopnja razvitosti digitalnih kompetenc zaposlenih v izbranem podjetju v povprečju na višji ravni skoraj na vseh raziskovanih področjih. Glede na ugotovljeno ima podjetje še priložnosti za nadaljnji razvoj zaposlenih kot tudi za dodatna vlaganja v izobraževanje na področju digitalnih kompetenc. Pripravljenost zaposlenih na nadaljnji razvoj in izobraževanje v delovnem kot tudi zasebnem času za podjetje predstavlja prednost za hitrejšo nadgradnjo znanj, prilagoditev načinov za pridobivanje znanja in različnih metod za izobraževanje zaposlenih. Pozornost pa je treba nameniti tudi medgeneracijskemu povezovanju in osredotočenosti na prilagajanje vsebin in metod različnim generacijam, pri čemer je lahko medgeneracijsko mentorstvo eden od načinov, ki bi za zaposlene in podjetje pomenil še dodatno povezovanje ter timsko delo.
Ključne besede: industrijske revolucije, digitalizacija, kompetence, digitalne kompetence
Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Sam začetek industrijske revolucije sega v začetke druge polovice 18.stoletja z začetkom parne lokomotive ter strojev za predenje. Skozi zgodovino so ljudje vedno iskali izboljšave ter delali s tem, kar so imeli na voljo. Od samih začetkov parnih strojev, odkritja električne energije, prvih telegramov in telefonov, avtomobilov, letal, vse do razvoja digitalne tehnologije, poslovne programske opreme, razvoja prvih računalnikov ter superračunalnikov, razvoja komunikacijske tehnologije, prvih prenosnikov ter industrijske robotike, pa se trenutno razvija četrta industrijska revolucija, znana kot industrija 4.0. Razvija se v smeri digitalizacije in avtomatizacije, pametnih tovarn in naprav, povezanih med seboj (angl. Internet of Things), sistemov za shranjevanje velikih količin informacij ter podatkov (angl. Big Data) in proizvodnih zmogljivosti, ki lahko podatke shranjujejo samostojno kadarkoli in brez človeške prisotnosti. Tako proizvodnja, kot poslovanje potekata v veliki meri digitalno. Digitalizacija, ki je že zamenjala nekoč tradicionalno kulturo v podjetju, vso papirno hrambo so že nadomestile različne računalniške rešitve ter sistemi za lažje, bolj pregledno, brez papirno ter hitrejšo poslovanje (DMS). Za hitrejši dostop do podatkov, lažje in bolj pregledno poslovanje ter zbranost podatkov na enem mestu pa skrbijo sistemi za načrtovanje in pregledno planiranje virov podjetja (ERP), ki se lahko povezujejo tudi s sistemi za upravljanje proizvodnje (MES). Prav zaradi potrebe po izboljšavah, večji učinkovitosti, lažjim pregledom nad stroški in logistiko pa je nastala četrta industrijska revolucija. Kot dober primer podjetja, ki smernice četrte industrijske revolucije že v večji meri upošteva, pa bomo predstavili tehnološko podjetje (Xiaomi), ki trenutno zaseda četrto mesto na trgu pametnih telefonov.
Ključne besede: industrijske revolucije, industrija 4.0, IoT, Big Data, ERP, MES, DMS, elektronsko poslovanje, Xiaomi.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2020; Ogledov: 1431; Prenosov: 199
Celotno besedilo (767,12 KB)