1. Izbira najprimernejšega robotskega prijemala za robotsko komisioniranje v avtomatiziranih skladiščnih sistemih : doktorska disertacijaPrimož Bencak, 2024, doktorska disertacija Opis: Zahteva po zagotavljanju učinkovitega procesa komisioniranja ob pomanjkanju usposobljene delovne sile zahteva razvoj in uporabo novih tehnologij ter izboljševanja obstoječih procesov. Doktorska disertacija obravnava probleme robotskega komisioniranja in integracije le-teh z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. Robotsko komisioniranje zajema pripravo naročila glede na obseg delovnega naloga s pomočjo sistemov robotskega komisioniranja. Vsebina doktorske disertacije se osredotoča na tri glavna področja obravnave: (i) načrtovanje prijema dvoprstnih prijemal (togega in fleksibilnega), (ii) razvoj metodologije za določitev uspešnosti robotskih prijemal in (iii) razvoja novih skladiščnih strategij upravljanja procesa robotskega komisioniranja integriranega z avtomatiziranimi skladiščnimi sistemi. V ta namen je bilo razvito kompleksno orodje za izbiro najprimernejšega robotskega prijemala (SIRP), ki združuje različne funkcionalnosti z namenom večje produktivnosti skladiščno-komisionirnega sistema. Na osnovi razvitega simulacijskega modela v okolju ADAMS pridobimo najprimernejše prijemne točke za izbrano togo dvoprstno prijemalo. Nadalje je bila za fleksibilno prijemalo razvita metodologija, ki ob določevanju primernih prijemnih točk omogoča oceno uspešnosti robotskega prijemala za proces robotskega komisioniranja. Na osnovi pridobljenih podatkov o uspešnosti izbranih dvoprstnih robotskih prijemal je bila razvita nova skladiščna strategija, ki upošteva uspešnost prijema posameznega robotskega prijemala. Predlagana strategija omogoča večjo pretočno zmogljivost, pri čemer se za dosego tega cilja izvede (i) zamenjava vrstnega reda izvajanja naročil ali (ii) menjava robotskega prijemala, kadar je le-to potrebno. Na podlagi analize učinkovitosti delovanja samostojnega sistema robotskega komisioniranja in sistema robotskega komisioniranja z uporabo avtomatskega izmenjevalnika robotskega orodja, se predlaga uporaba najprimernejše konfiguracije le-teh. Ključne besede: industrijska robotika, intralogistika in skladišča, robotizacija procesa komisioniranja, izbira robotskega prijemala, načrtovanje prijema, analiza učinkovitosti Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (18,35 MB) |
2. Posebnosti industrijske razsvetljave pri uporabi standarda SIST EN 12464-1:2021 in PURES 2022Mitja Kraner, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so v prvem delu predstavljene osnovne veličine razsvetljave in vsebina standarda SIST EN 12464-1:2021 ter spremembe, ki jih je prinesla nova verzija. V drugem delu pa je predstavljen pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES in pripadajoča tehnična smernica TSG-1-004, ki jo je uvedel v obvezno uporabo. Na podlagi standarda je narejen načrt razsvetljave industrijske hale, izračun energetske učinkovitosti pa je izveden po omenjeni tehnični smernici. Opisane so tudi metode izračuna energetske učinkovitosti po standardu SIST EN 15193-1:2017. Ključne besede: Industrijska razsvetljava, SIST EN 12464-1, PURES, Relux Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,65 MB) |
3. Primerjava orodij za razvoj aplikacij za analizo in optimizacijo procesov v industrijiFilip Kralj, 2024, magistrsko delo Opis: Danes inženirji v industriji potrebujejo hitra in zmogljiva programska orodja, ki omogočajo enostavno analizo in modeliranje procesov. Močna razvojna orodja, kot sta MATLAB in SIMULINK, so sicer izjemno uporabna za raziskovalne in razvojne namene, vendar se v neposredni industrijski uporabi še vedno izkazujejo kot premalo praktična. Zato se vse bolj uveljavljajo programska orodja in algoritmi umetne inteligence. Eden izmed teh programskih paketov je CSense podjetja General Electric. CSense omogoča analizo delovanja procesov, identifikacijo vzrokov za izpade v proizvodnji, optimizacijo procesov in številne druge funkcije. V okviru te naloge je bil izveden zajem podatkov z uporabo kombinacije CSense in IFIX okolja, s čimer so bili podatki obdelani in analizirani z namenom izdelave digitalnega dvojčka procesa. Kasneje je bil ta model primerjan z modeli, izdelanimi v okolju MATLAB/SIMULINK. Analiza in primerjava orodij sta bili izvedeni na primeru destilacijskega procesa v Laboratoriju za procesno avtomatizacijo na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI). Ključne besede: industrijska avtomatizacija, analiza procesov, strojno učenje, digitalni dvojčki, CSense Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (4,87 MB) |
4. Pnevmatsko krmilje za industrijska vrataŽan Lasbaher, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena raziskava in zasnova pnevmatskih industrijskih vrat. Na začetku smo raziskali industrijska vrata in njihove vrste. V programskem okolju FluidSIM so bili izdelani pnevmatska shema, simulacija in diagram stanj industrijskih vrat. S programom Fusion smo naredili 3D modele ter prikaz industrijskih vrat in tehnološke sheme. Cilja diplomskega dela sta bila simulacija pnevmatskih industrijskih vrat in ustvarjanje tehnoloških korakov za delovanje. Kot primere smo uporabili drsna, enokrilna, dvokrilna in dvižna industrijska vrata. Ključne besede: pnevmatika, pnevmatska vrata, industrijska vrata, FluidSIM Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (22,17 MB) |
5. Grožnja deglobalizacije in nova industrijska politikaPeter Vuk, 2024, diplomsko delo Opis: Procesi gospodarskega in političnega sodelovanja po drugi svetovni vojni so spodbujali gospodarsko rast in stabilnost z zmanjšanjem trgovinskih ovir in povečanim dostopom do tujih trgov, izboljšali življenjski standard in blaginjo prebivalstva ter ob tem omogočali bolj usklajeno (so)delovanje pri reševanju globalnih izzivov. Po svetovni finančni krizi v letu 2008 se nakazuje trend, da se procesi globalizacije upočasnjujejo oziroma se pomikajo v smeri deglobalizacije. Med velikimi svetovnimi gospodarstvi oziroma gospodarskimi bloki se pojavljajo vse večje geopolitične napetosti. Ob tem se svetovna gospodarstva soočajo tudi z izzivi, kot so upadanje deleža delovnih mest v predelovalni dejavnosti, negativni vplivi podnebnih sprememb, ekonomska neenakost in vzpon nacionalizma ter populizma. Kot enega izmed možnih odgovorov na te izzive se pogosto omenja industrijsko politiko. Številne raziskave ugotavljajo, da se instrumenti industrijske politike vse pogosteje uporabljajo in da je po pandemiji koronavirusne bolezni prišlo do pomembnega preobrata v izvajanju industrijske politike, zlasti z uvedbo ameriškega Zakona o zmanjšanju inflacije ter Zakona o čipih in znanosti. Empirične študije kažejo, da industrijske politike niso vedno učinkovite. Pri tem se kot učinkoviti zelo pogosto izkažejo ukrepi, ki so namenjeni spodbujanju aktivnosti raziskav in razvoja. Ključne besede: mednarodno gospodarstvo, industrijska politika, globalizacija, deglobalizacija, geopolitika Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,75 MB) |
6. Vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja: empirična analizaPetar Todorčević, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo vpliv gospodarske aktivnosti na onesnaževanje okolja, pri čemer izvajamo empirično analizo za leti 2002 in 2019 v 96 državah. Naše delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu smo predstavili podatke in opredelili spremenljivke. Namen drugega dela je raziskati, kako različni ekonomski dejavniki, kot so rast BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja in delež urbanega prebivalstva, vplivajo na emisije CO2. Rezultati kažejo, da se je negativen vpliv rasti BDP na onesnaževanje povečal med letoma 2002 in 2019, kar kaže na večjo intenzivnost gospodarske dejavnosti in povečano potrošnjo, ki vodi do večjega izpusta emisij. Po drugi strani pa je delež urbanega prebivalstva imel večji negativni vpliv na onesnaževanje v letu 2002 kot v letu 2019, kar lahko pripišemo izboljšavam v urbano infrastrukturo in večji implementaciji zelenih tehnologij v zadnjih letih. Ključne besede: Ekonometrična analiza, metoda najmanjših kvadratov, CO2 emisije, gospodarska aktivnost, BDP na prebivalca, industrijska proizvodnja, delež urbanega prebivalstva. Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,07 MB) |
7. Razvoj in implementacija sistema strojnega vida za precizno določanje položajev lukenj v aplikacijah robotskega vijačenja : magistrsko deloLeopold Hauptman, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga opisuje uporabo industrijske kamere SICK, PLC Siemens in industrijskega robota Yaskawa za določanje pozicije lukenj za robotsko vijačenje. Razložene so funkcije in uporaba programskega paketa SICK Quality inspection za programiranje industrijske kamere. Za tem je predstavljena uporabljena oprema za izvedbo naloge. Predstavljena je priprava komunikacije med napravami in kalibracija kamere z robotom, kjer se koordinate kamere pretvorijo v koordinate robotskega koordinatnega sistema. Sledi opis naloge in predstavitev problemov, ki so se pojavili med pripravo programov za strojni vid. Na koncu sledijo še opisi funkcij pripravljenih programov in končni parametri. Ključne besede: robotika, strojni vid, industrijska kamera, avtomatizacija, vijačenje Objavljeno v DKUM: 06.09.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,58 MB) |
8. Organiziranje projektnega dela v podjetju Venturia d. o. o.Blaž Debeljak, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se osredotoča na izbiro ustreznega projektnega orodja za projekte podjetja Venturia d. o. o., s področja odpraševanja in industrijske filtracije zraka. V teoretičnem delu naloge smo izvedli analizo in študijo domače ter tuje literature ter opisali različne metodologije vodenja projektov. Našteli smo najbolj pogoste funkcije in lastnosti aktualnih projektnih orodij. Za izbran, že zaključen projekt smo izdelali posnetek stanja. Zanj smo izoblikovali strukturirano členitev dela, gantogram in mrežni plan. Z njihovo pomočjo smo projekt razdelili na najmanjše enote, kar nam omogoča boljše razumevanje in lažje pripravljanje kalkulacij za projekte v prihodnosti. V aplikativnem delu naloge smo najprej izoblikovali deset kriterijev za izbiro orodja za vodenje projektov. Nato smo z metodo komparacije primerjali različna orodja, ki nam jih ponuja trg. Med primerjanimi orodji smo izbrali orodje Monday.com, ki velja za najustreznejše glede na postavljene kriterije. Menimo, da je izbira projektnega orodja ključna za izboljšanje uspešnosti v zaključevanju projektov znotraj predvidenega proračuna, v okviru dogovorjenih rokov in z uspešnim izpolnjevanjem projektnih ciljev. Ključne besede: projektno vodenje, orodje za vodenje projektov, proces projektnega vodenja, metodologije vodenja projektov, odpraševanje in industrijska filtracija zraka Objavljeno v DKUM: 03.07.2024; Ogledov: 153; Prenosov: 38
Celotno besedilo (4,69 MB) |
9. Vloga industrijske konoplje pri prilagajanju podnebnim spremembam in varovanju virov v kmetijstvu2024, priročnik Opis: V strokovni monografiji je predstavljena pridelave industrijske konoplje v Sloveniji, njen sortiment, njena vloga pri prilagajanju podnebnim spremembam in tudi pri njihovi blažitvi ter pri varovanju virov v kmetijstvu. Podrobneje so opisana preizkušanja industrijske konoplje na petih slovenskih kmetijah med letoma 2021 in 2023. V prispevkih smo predstavili izzive, s katerimi smo se srečali v vsakem letu, in rezultate pridelave različnih sort v petih različnih regijah. Skozi poglavja te monografije boste spoznali številne vidike pridelave konoplje, od njenih koristi za kmetijska tla in njenega potenciala pri zmanjševanju ogljičnega odtisa do zakonitosti ekonomike pridelave. Ključne besede: industrijska konoplja, podnebne spremembe, sekvestracija ogljika, tla, trajnostno kmetijstvo Objavljeno v DKUM: 26.04.2024; Ogledov: 245; Prenosov: 39
Celotno besedilo (11,26 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |